Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ôslica2 -e ž (ó) nar. vzhodno
1. kopa, kopica1: oslica slame na dvorišču / spravljati seno, slamo v oslice / oslica drv skladovnica
2. lesena ali zidana odprtina na strehi gospodarskega poslopja, skozi katero se spravlja seno:
SSKJ²
oslíca3 -e ž (í)
samica osla: jahati na oslici; osel in oslica
SSKJ²
oslìč -íča m (ȉ í)
1. star. osel, osliček: oslič in volič
2. morska riba brez lusk s podolgovatim vretenastim trupom in daljšo spodnjo čeljustjo: v ribarnici prodajajo osliče / porcija osličev
SSKJ²
oslíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od osel: osliček riga / vpreči, zajahati oslička
♦ zool. vodni osliček majhen sladkovodni rak, Asellus aquaticus
SSKJ²
oslíčji -a -e (ȋ)
pridevnik od oslíca: osličje mleko
SSKJ²
oslíniti -im dov. (í ȋ)
1. zmočiti s slino: osliniti cigaretni papirček; osliniti znamko; osliniti si prst / polž oslini kamen / žival mora krmo dobro prežvečiti in osliniti
2. ekspr. udariti: še eno tako reci, pa te bom oslinil
    oslínjen -a -o:
    z oslinjenim prstom si je pogladila obrvi
SSKJ²
oslojíti -ím dov., oslójil (ī í)
teh. prekriti s slojem česa: oslojiti ploščo
SSKJ²
oslómba -e ž (ọ̑)
knjiž. pomoč, podpora: pri njem je iskala oslombo; uporniki so imeli oslombo v vojaških silah sosednje države
SSKJ²
oslòn -ôna m (ȍ ó)
1. glagolnik od osloniti: oslon na zid / oslon na tradicijo
2. knjiž. naslonjalo, naslonilo: obložiti oslon z blazino / naslonil se je na oslon pri stražnem stolpu
3. zastar. pomoč, podpora: on je bil njen oslon in up
SSKJ²
oslóna -e ž (ọ̑)
1. knjiž. naslonjalo, naslonilo: sedel je v naslanjaču in se s komolcem opiral na oslono / oslona stola, zofe
2. zastar. pomoč, podpora: dajati komu moralno oslono
SSKJ²
osloníti oslónim stil. -ím dov., oslônil stil. oslónil (ī ọ́, í)
knjiž. nasloniti: osloniti puško na deblo / osloniti glavo na roke; osloniti se na vrata / prevodi so se zelo oslonili na izvirnik / trditve je oslonil na trdne dokaze naredil odvisne od njih / na koga se boš v težavah oslonil pri kom boš poiskal, dobil pomoč, podporo
    oslónjen -a -o:
    športna dejavnost je oslonjena na množičnost; na steno oslonjeno orodje
SSKJ²
ôslov -a -o stil. ôslov -ôva -o prid. (ó; ó ó)
nanašajoč se na osle: glasno oslovo riganje
● ekspr. prepirati se za oslovo senco za nepomembne, nevažne stvari
SSKJ²
oslovína -e ž (í)
usnje iz oslove kože: opna na bobnu je iz oslovine
SSKJ²
oslôvski -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na osle: dolgi oslovski uhlji / oslovska vprega / ekspr. oslovska trma
● ekspr. oslovski most prikaz ali pripomoček za ljudi, ki si pri učenju kaj težko zapomnijo ali težko razumejo; šol. žarg. oslovski most Pitagorov izrek; oslovska klop nekdaj navadno zadnja klop, v kateri so za kazen morali sedeti slabi ali nedisciplinirani učenci; star. napisati na oslovsko kožo pergament; ekspr. knjige, zvezki imajo oslovska ušesa imajo zavihane, zmečkane ogle
♦ arhit. oslovski hrbet gotski lok, polkrožno začet in v sredi koničasto dvignjen; med. oslovski kašelj nalezljiva bolezen z napadi močnega, dušljivega kašljanja, zlasti pri otrocih
SSKJ²
oslôvstvo -a s (ō) knjiž.
1. dejstvo, da je žival osel: osel se ni pritoževal zaradi svojega oslovstva
2. neumno govorjenje ali ravnanje; neumnost: Osel gre le enkrat na led. – Baš to je oslovstvo (O. Župančič)
SSKJ²
osluškovánje -a s (ȃ)
glagolnik od osluškovati: previdno oprezovanje in osluškovanje / osluškovanje pljuč; priprava za osluškovanje
SSKJ²
osluškováti -újem nedov. (á ȗ)
1. knjiž. poslušati: zver vohlja in osluškuje, preden pride iz brloga
2. med. preiskovati organe s poslušanjem; avskultirati: osluškovati pljuča, srce / zdravnik ga je dolgo osluškoval
SSKJ²
oslutíti in oslútiti -im dov. (ī ú ū)
knjiž. zaslutiti: v tem trenutku je šele oslutil pomembnost odločitve
SSKJ²
osmák -a m (á)
star. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po štiri odrastke; osmerak: ustreliti osmaka
♦ agr. koruza, katere storži imajo zrna samo v osmih vrstah
SSKJ²
ósmanski tudi osmánski -a -o prid. (ọ̑; ȃ)
knjiž. nanašajoč se na staro Turčijo; turški: upadanje osmanske moči / osmanska država
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
osmégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
nar. dotakniti se, oplaziti: Vihar je bil skoraj mimo, kakor da je le osmegnil ta gozd (D. Debič)
SSKJ²
osméhniti se -em se dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. nasmehniti se: v zadregi se je osmehnil
SSKJ²
osméliti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
zastar. opogumiti, ohrabriti: njegove besede so me osmelile; osmelil sem se in vprašal
    osméliti se 
    upati si, drzniti si: osmelil se je nasprotovati nam / nisem se je osmelil pogledati
SSKJ²
osmér -a -o štev. (ẹ̑)
ki je osmih vrst: v sprevodu stopajo osmere narodne noše
● star. v spremstvu osmerih huzarjev osmih
SSKJ²
osmerák -a m (á)
lov. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po štiri odrastke: ustreliti osmeraka / nepravilni osmerak ki ima na enem rogu štiri odrastke, na drugem pa manj
SSKJ²
osmérec in osmêrec -rca m (ẹ̑; ȇ)
1. šport. tekmovalni čoln za osem veslačev in krmarja: tekmovanje osmercev
2. geom. telo, ki ga omejuje osem enakostraničnih trikotnikov; oktaeder: prostornina osmerca
♦ lit. verz z osmimi zlogi
SSKJ²
osmérica -e ž (ẹ̑)
skupina osmih oseb: osmerica pred njimi je postavila nosila na tla / uvrstiti se v najboljšo osmerico
SSKJ²
osmérka -e ž (ẹ̑)
1. biblio. velikost grafičnega dela z višino do 25 cm; oktav: knjiga je izšla v osmerki [8] / mala, velika osmerka / format osmerke
2. nav. mn., alp. dereza z osmimi konicami: navezati si osmerke
SSKJ²
osméro -ih tudi -- štev. (ẹ̑)
skupina osmih enot
a) pri množinskih samostalnikih: osmero mladih oči strmi v mrak
b) pri drugih samostalnikih: imel je osmero otrok
♦ rel. osmero blagrov povzetek krščanskega moralnega nauka
SSKJ²
osmero... prvi del zloženk
nanašajoč se na število osem: osmerokotnik, osmerostran
SSKJ²
osmerokóten -tna -o prid. (ọ̑)
ki ima osem kotov: osmerokotne ploščice na tleh / osmerokotna stavba
SSKJ²
osmerokótnik -a m (ọ̑)
geom. lik, ki ima osem kotov: narisati osmerokotnik
SSKJ²
osmerostòp -ópa m (ȍ ọ́)
vrsta iz osmih vštric stoječih ali korakajočih oseb: prvi osmerostop zavija desno / korakati v osmerostopih
SSKJ²
osmerostrán in osmerostràn -ána -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima za osnovno ploskev osmerokotnik: osmerostrana stavba
♦ geom. osmerostrana piramida, prizma
SSKJ²
osméšenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od osmešiti: navdajal ga je strah pred osmešenjem / osmešenje napak
SSKJ²
osméšiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
narediti, da je kdo smešen, ponižan: napravil mi je škodo, zdaj me hoče pa še osmešiti; osmešil ga je pred ravnateljem; s takim ravnanjem se boš samo osmešil pred njim
// narediti, da kaj izgubi vrednost, pomen: osmešil je njihovo početje
    osméšen -a -o:
    čutil se je osmešenega
SSKJ²
osmetíti -ím dov., osmétil (ī í)
knjiž. nasmetiti: osmetiti tla
    osmetèn -êna -o:
    osmetena cesta
SSKJ²
ôsmi -a -o štev. (ó)
ki v zapovrstju ustreza številu osem: osmi [8.] maj; pismo z dne 8. oktobra; bil je osmi na cilju; ob osmi (uri) 8h20h; v osmem letu; kralj Henrik VIII. / osmi del celote osmina
● nar. včeraj smo imeli osmi dan za njim osmino; ekspr. naložila si je osmi križ osemdeset let je (bila) stara; star. osma šola osmi razred nekdanje gimnazije
SSKJ²
osmíca -e ž (í)
1. pog. številka osem: napisati osmico / na tej progi vozi osmica tramvaj, avtobus številka osem / pog. izpuliti osmico modrostni zob
// kar je temu podobno: gibi plesalke v obliki osmice / vrteti goreče bakle v krogih in osmicah
2. igralna karta z osmimi znaki: igralec ima karovo osmico
3. nar. zahodno začasni vinotoč, v katerem se prodaja domače vino: včeraj so pri sosedu odprli osmico; osmica bo odprta ves teden
♦ agr. privezati drevesce h kolu na osmico tako, da ima trak obliko številke osem; lov. osmica šibra s premerom 3,5 mm; naboj, napolnjen s šibrami osmicami; šport. osmica element umetnostnega drsanja, pri katerem opravi drsalec na eni nogi dva dotikajoča se kroga; voziti osmico
SSKJ²
ôsmič prisl. (ó)
pri ponavljanju ali v zapovrstju na osmem mestu: sedemkrat je zgrešil, šele osmič je zadel
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
osmíčast -a -o prid. (í)
podoben številki osem: osmičasta oblika / osmičast okras na kamniti plošči
SSKJ²
ósmij -a m (ọ́)
kem. redka, trda, težko taljiva najtežja kovina, element Os: gramofonska igla iz osmija
SSKJ²
osmína -e ž (í)
1. del na osem enakih delov razdeljene celote: dobiti osmino vsote
2. etn. pogostitev osmi dan po pogrebu: povabiti na osmino; bogata osmina
♦ geom. osmina kroga; rel. osmina čas osmih dni po prazniku, ko se v liturgiji še delno nadaljuje praznovanje; božična osmina; šport. osmina finala izločilno tekmovanje za nastop v četrtfinalu
SSKJ²
osmínka -e ž (ȋ)
del na osem enakih delov razdeljene merske enote, navadno kot samostojna mera: naročiti osminko vina / prosim, osminko rženega kruha / prazna osminka
♦ glasb. osmina celinke; pavza osminka
// nav. ekspr. osmina: dobil je osminko vsega
SSKJ²
osmínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na osmino: osminska delitev / osminska steklenica
SSKJ²
osmislítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od osmisliti: osmislitev človekovega bivanja; osmislitev boja, življenja / glavni junak se bori za svojo osmislitev / podkrepitev in osmislitev umetnosti / znanstvena osmislitev vzrokov in posledic utemeljitev, upravičenost
SSKJ²
osmísliti -im dov. (ī ȋ)
knjiž. dati smisel, končni cilj: osmisliti svet, v katerem živimo; osmisliti svoje življenje / njegova požrtvovalnost se je s tem osmislila
// utemeljiti, upravičiti: osmisliti darilo; idejno, teoretično osmisliti
    osmíšljen in osmísljen in osmíslen -a -o:
    osmišljeno življenje
SSKJ²
osmísljenje in osmíslenje -a s (ȋ)
glagolnik od osmisliti: osmisljenje življenja
SSKJ²
osmislováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. dajati smisel, končni cilj: te vrednote mu osmislujejo življenje
SSKJ²
osmíški -a -o prid. (ȋ)
mat. ki ima za osnovo število osem: osmiški sestav
SSKJ²
osmíšljanje -a s (í)
glagolnik od osmišljati: človekova potreba po osmišljanju / osmišljanje zahtev utemeljitev, upravičenost
SSKJ²
osmíšljati -am nedov. (í)
knjiž. dajati smisel, končni cilj: osmišljati svoja prizadevanja; skrb za otroke je osmišljala njeno življenje
// utemeljevati, upravičevati: osmišljati teorije; to osmišlja družbeno vlogo umetnika
SSKJ²
osmíšljenje -a s (ȋ)
glagolnik od osmisliti: prizadevati si za svoje človeško osmišljenje
SSKJ²
osmódek -dka m (ọ̑)
1. osmojeni del česa: osmodek dogorevajoče trske
2. knjiž., ekspr. neumen, nespameten človek: kar reče ta osmodek, ni vredno upoštevati
SSKJ²
osmodíti -ím dov., osmódil (ī í)
1. z ognjem, vročino povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: plamen je osmodil zidove; ob sveči si je osmodil lase / strela je osmodila vrh drevesa
// poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je osmodila travo, žito
2. ekspr. opeči: sonce ga je hudo osmodilo
● ekspr. pri kupčiji ga je osmodil za precejšnjo vsoto ogoljufal, prevaral; ekspr. z vso silo ga je osmodil po glavi udaril
♦ agr. osmoditi prašiča s smojenjem odstraniti ščetine z njega
    osmojèn -êna -o:
    osmojeni lasje; osmojeno drevje
SSKJ²
osmójek -jka m (ọ̑)
kar je osmojeno: osmojke, ki nastanejo pri likanju, je treba izprati z mrzlo vodo; črni osmojki
SSKJ²
osmolíti -ím dov., osmólil (ī í)
1. prepojiti, premazati s smolo: osmoliti nit / osmoliti čoln, tla / pri smreki si je osmolil obleko
2. ekspr. udariti: osmolila ga je okrog ušes
    osmolíti se ekspr.
    prevarati se, zmotiti se: s to kupčijo smo se pošteno osmolili / s tem vajencem se je osmolil
    ●     preg. kdor za smolo prime, se osmoli
    osmoljèn -êna -o:
    osmoljena nit; osmoljena obleka
SSKJ²
osmoljênec -nca m (é)
kdor ima smolo pri tekmovanju: največji osmoljenec med našimi reprezentanti je bil, ker se mu je že pri prvi dirki pokvaril motor
SSKJ²
osmoljênka -e ž (é)
ženska, ki ima smolo pri tekmovanju: največja osmoljenka sezone; osmoljenka prvenstva, tekme
SSKJ²
osmošólec -lca m (ọ̑)
učenec osmega razreda: precej osmošolcev se je odločilo, da bodo nadaljevali šolanje na gimnaziji
// nekdaj učenec osmega razreda gimnazije: osmošolci so se pripravljali na maturo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
osmošólka -e ž (ọ̑)
učenka osmega razreda: osmošolci in osmošolke
// nekdaj učenka osmega razreda gimnazije: osmošolke so se pripravljale na maturo
SSKJ²
osmošólski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na osmošolce: popravljati osmošolske naloge / osmošolske priprave na maturo
SSKJ²
osmótičen in ozmótičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na osmozo: osmotični pojavi / osmotični tlak
    osmótično in ozmótično prisl.:
    osmotično oddajati snovi
SSKJ²
osmótski in ozmótski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na osmozo: osmotske tvorbe / osmotski tlak
SSKJ²
osmóza in ozmóza -e ž (ọ̑)
fiz., kem. pronicanje topila in raztopljenih snovi z majhnimi molekulami skozi polprepustno membrano: zakoni osmoze / obratna osmoza prehajanje snovi skozi polprepustno membrano v smeri večje koncentracije te snovi; pren., publ. plemenska, rasna osmoza
SSKJ²
osmózen in ozmózen -zna -o prid. (ọ̑)
osmotski: osmozni pojavi / osmozni tlak
SSKJ²
osmradíti -ím dov., osmrádil; osmrajèn (ī í)
zasmraditi: odtočni kanali najbolj osmradijo mesto; takoj ko je vstopil, je osmradil stanovanje
SSKJ²
osmŕkati se -am se dov. (r̄ ȓ)
knjiž. usekniti se: osmrkal se je in si obrisal solze / osmrkati si nos
SSKJ²
osmŕten -tna -o prid. (ȓ)
ki je, nastopa ob smrti: osmrtni znaki / osmrtni govor; osmrtno obvestilo
SSKJ²
osmŕtnica -e ž (ȓ)
obvestilo o smrti koga, navadno tiskano: vsak dan pregleda vse osmrtnice; poštar jim je prinesel osmrtnico / med prazniki objavljajo osmrtnice po radiu
SSKJ²
osmúkati -am tudi osmúčem dov. (ú)
s smukanjem, trganjem odstraniti: osmukati jagode, ribez; osmukati liste z vej / martinček si osmuka kožo, ko se plazi skozi grmovje
// s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: osmukati lan, stebla / ekspr. veter je osmukal drevesa
● ekspr. videti je, da ga hočejo popolnoma osmukati izrabiti, izkoristiti
♦ rib. osmukati drstnice iztisniti iz njih ikre in mleček
    osmúkati se ekspr., v zvezi z ob
    na rahlo podrgniti se: pes se ji je osmukal ob noge
    osmúkan -a -o:
    ostanek osmukane kože; osmukane veje; osmukano brinje
    ●     ekspr. domov se je vrnil čisto osmukan brez denarja
SSKJ²
osmukávati -am nedov. (ȃ)
s smukanjem, trganjem odstranjevati: zajci osmukavajo klasje
● ekspr. kar dobro jih osmukavajo izrabljajo, izkoriščajo
SSKJ²
osmúkniti -em dov. (ú ȗ)
1. s smukanjem, trganjem odstraniti: osmukniti jagode, liste
2. ekspr. oplaziti, oprasniti: veja ga je osmuknila po licu / konja je osmuknil z vajetmi
    osmúkniti se ekspr., v zvezi z ob
    na rahlo podrgniti se: maček se ji je osmuknil ob noge / vsak se je osmuknil obnjo
    osmúknjen -a -o:
    osmuknjene veje
SSKJ²
osmúliti -im dov., tudi osmulíla (ú ū)
knjiž. osmukati: osmuliti poganjke / konj je osmulil najlepše klasje omulil
SSKJ²
osnážiti -im dov. (á ȃ)
1. odstraniti umazanijo, prah: osnažiti čevlje, obleko; osnažiti stanovanje
● ekspr. brivec ga že čaka, da ga osnaži obrije
2. očistiti, otrebiti: osnažiti piščanca, ribe
    osnážen -a -o:
    skrbno osnažena obleka
SSKJ²
osník -a m (í)
klin, ki preprečuje, da kolo ne pade, zdrsne z osi: vtakniti osnik v os
♦ obrt. sveder za vrtanje lukenj v osi
SSKJ²
osnôva -e ž (ȏ) navadno s prilastkom
1. kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: navodila so osnova za izpolnjevanje načrta; to odkritje je bilo osnova za razvoj vede podlaga; duhovne, idejne osnove gibanja; moralne osnove sodobne družbe; dokumenti bodo služili kot osnova za pogajanja / gimnazija da dobro osnovo za študij na univerzi podlago / publ.: delovati na osnovi pravilnika; določiti cene na osnovi ponudbe in povpraševanja; ocenjevati delo na osnovi objektivnih meril z objektivnimi merili
// kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: materialna osnova družbe, družine / domača surovinska osnova ne zadošča za potrebe industrije
// kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je osnova naših zahtev; konferenca nima pravne osnove za sprejemanje takih sklepov / ta trditev nima osnove je neupravičena, neutemeljena; za tako ravnanje ni nobene osnove razloga, vzroka
// kar služi za presojanje, vrednotenje česa: osnova za nagrajevanje naj bo delo / davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri davek; pokojninska osnova povprečje osebnega dohodka v določenem obdobju pred upokojitvijo, od katerega se odmeri pokojnina
2. bistvena sestavina: osnova teh hribov je apnenec / osnova njenih pesmi so čustvene prvine / krema je narejena na osnovi lanolina
3. nav. mn. bistveni, najpomembnejši pojmi in načela kakega znanstvenega ali ideološkega sistema: osnove ekonomike, matematike, psihologije / osnove socialistične morale
4. jezikosl. s pripono razširjeni koren besede: naglas je na osnovi / ajevska, ijevska osnova; nadomestna osnova ki z drugo, glede na izvor različno osnovo, sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nedoločniška, sedanjiška osnova
5. tekst. sistem vzporednih niti, ki so na statvah vzdolžno napete: nategniti osnovo
// osnovne niti: osnova je bombažna, votek pa volnen / vezna, zankasta osnova
● knjiž. družina je osnova človeške družbe osnovna celica; knjiž. hiša ima trdno osnovo temelje; pog. po zvišanju ima 1.500 evrov osnove osebnega dohodka, brez kakih dodatkov; ekspr. njene besede so brez vsake osnove so izmišljene, neresnične; zastar. sodeloval je pri osnovi društva ustanovitvi; zastar. osnova romana osnutek, načrt; publ. akcija je bila že v osnovi napačna v začetku, od začetka; publ. to pomeni v osnovi isto pravzaprav, dejansko
♦ agr. krmna osnova vsa razpoložljiva krma; biol. dedna osnova gen; skupek vseh genov organizma; gastr. kostna osnova kuhane ali pražene kosti z dodatki za pripravljanje juh, omak; mat. korenska osnova število, iz katerega se računa koren; logaritemska osnova število, na katerem temelji logaritemski sistem; osnova potence število, ki se potencira; osnova številskega sistema število, ki izraža, koliko enot nižjega reda ima enota višjega reda; obrt. vezilna osnova blago, na katerem se veze; petr. osnova glavni del predornine, navadno steklast ali drobnozrnat
SSKJ²
osnoválen -lna -o prid. (ȃ)
zastar. ustanoven: osnovalni zbor
SSKJ²
osnovánje -a s (ȃ)
glagolnik od osnovati: osnovanje društva / želja po osnovanju lastne države
SSKJ²
osnovánost -i ž (á)
lastnost, značilnost osnovanega: verjeti v osnovanost idej / ugotovili so osnovanost pritožbe utemeljenost, upravičenost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
osnovátelj -a m (ȃ) zastar.
1. ustanovitelj, utemeljitelj: on je osnovatelj klinike / osnovatelj smučarskih poletov
2. prireditelj, organizator: osnovatelji zborovanja
SSKJ²
osnováti osnújem dov., osnovál (á ú)
1. knjiž. ustanoviti: osnovati društvo, stranko; na šoli so osnovali več krožkov; osnoval se je nov odbor
// ustvariti: osnovati (si) dom, družino / osnovati si pojme o svetu
// postaviti, utemeljiti: ta filozof je osnoval svoj nauk, nazor
2. zastar. narediti, izdelati: osnoval je podroben načrt; on že ne bi mogel kaj takega osnovati
3. zastar. prirediti1, organizirati: osnovati izlet, zborovanje
● zastar. o tem dogodku je osnoval pesem spesnil, napisal; zastar. kar je osnoval v svoji glavi, je tudi dokončal kar si je zamislil; zastar. v tem času so se osnovala nova mesta nastala, se razvila
    osnován -a -o
    1. deležnik od osnovati: v mestu je bil osnovan poseben odbor; na novo osnovana zadruga
    2. v zvezi z na ki se opira na kaj, temelji na čem: teorija je osnovana na načelu enakopravnosti; delo je osnovano na ljudski motiviki
    3. nav. ekspr. utemeljen, upravičen: trditev je osnovana / sum nanj ni osnovan
SSKJ²
osnôven -vna -o prid., osnôvnejši (ȏ)
1. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: osnovni strokovni izrazi; osnovni biografski podatki; osnovni pojmi iz matematike; osnovne lastnosti, značilnosti / pridobiti si osnovno izobrazbo; osnovna pravila igre / osnovna načela
2. ki je po pomembnosti na prvem mestu: osnovna dejavnost podjetja; osnovna dolžnost, naloga; osnovna vprašanja obstoja / osnovni pogoji za delo; osnovni vzrok za kaj glavni; to je njegova osnovna napaka velika, glavna / osnovna hrana; osnovna živila
// ki je za kaj najpomembnejši, najvažnejši: osnovna misel romana; osnovne poteze glavnega junaka / publ. osnovna točka dnevnega reda glavna, prva
3. ki predstavlja osnovo, temelj česa: brez osnovnih raziskovanj nadaljnje delo ni mogoče
// v zvezi osnovna šola obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo: dokončati osnovno šolo; nižji in višji razredi osnovne šole / devetletna osnovna šola / s samoprispevki so sezidali več osnovnih šol
// v socializmu, v zvezi osnovna organizacija najmanjša organizacijska enota: osnovna mladinska organizacija
4. ki je bistvena sestavina česa: osnovna kovina v tej zlitini je baker / osnovna sestavina kamnine
5. teh. ki je v določenem procesu prvi: osnovni nanos laka, malte; za osnovno barvo je uporabil belo barvo
♦ agr. osnovno gnojenje prvo gnojenje s hranili, potrebnimi za normalno rast; biol., bot. osnovno tkivo rastlinsko tkivo, ki lahko opravlja različne funkcije; ekon. osnovni kapital kapital, ki je naložen v delovna sredstva; osnovna glavnica glavnica brez rezervnih skladov in dobička; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; fiz. osnovni delec; osnovni naboj najmanjši (negativni ali pozitivni) naboj v naravi; osnovne barve tri enobarvne sestavine, iz katerih se lahko sestavi vsaka barva; osnovna konstanta konstanta, ki se vzame kot dani podatek za kako teorijo; geogr. osnovna karta karta, izdelana na osnovi terenske meritve; geom. osnovna ploskev, stranica; osnovna projekcijska ravnina vsaka projekcijska ravnina v neposredno danem projekcijskem sistemu; glasb. osnovni ton najnižji ton osnovnega akorda; ton lestvice, ki ni zvišan ali znižan; prvi, najnižji harmonični delni ton, ki daje tonu višino; jezikosl. osnovni pomen besede pomen besede, iz katerega je mogoče logično izpeljati druge pomene; osnovna in določilna beseda zloženke; osnovna stopnja pridevnika ali prislova oblika, ki izraža izhodiščni pomen pridevnika ali prislova; mat. osnovna množica množica, ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale; osnovne računske operacije seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje; med. osnovna presnova presnova, ki je potrebna za življenje pri mirovanju; min. osnovna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; obrt. osnovne petlje prvine, s katerimi se oblikuje (vzorčno) pletenje ali kvačkanje; pravn. osnovne človekove pravice človekove pravice, ki so zagotovljene z ustavo; šol. posebna osnovna šola nekdaj osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; šport. osnovna črta črta ob koncu teniškega igrišča, s katere igralec servira; teh. osnovne enote enote za osnovne količine v mednarodnem sistemu enot; tekst. osnovni valj del statev, na katerem je navita osnova; osnovne niti podolžne niti v tkanini; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine
    osnôvni -a -o sam.:
    pog. ima samo osnovno osnovnošolsko izobrazbo; ta lastnost je v njem nekaj osnovnega
SSKJ²
osnôvnica -e ž (ȏ)
1. geom. osnovna stranica ravninskega lika: osnovnica trapeza, trikotnika; dolžina osnovnice / osnovnica projekcijskega sistema presečnica osnovnih projekcijskih ravnin
2. knjiž. osnova, podlaga: materialna osnovnica družbe / vse kaže, da so nekatere osnovnice romana neresnične osnovne črte, sestavine
SSKJ²
osnôvnik -a m (ȏ)
jezikosl. oblika, ki izraža izhodiščni pomen pridevnika ali prislova: lastnosti samostalnikov se lahko izražajo v osnovniku, primerniku ali presežniku
SSKJ²
osnovnošólec -lca m (ọ̑)
učenec osnovne šole: zborovanja so se udeležili gimnazijci in osnovnošolci
SSKJ²
osnovnošólka -e ž (ọ̑)
učenka osnovne šole: slovensko himno je zapela osnovnošolka; nastop skupine osnovnošolk; osnovnošolci in osnovnošolke
SSKJ²
osnovnošólski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na osnovno šolo: osnovnošolska mladina / osnovnošolski učni predmeti; osnovnošolska berila / osnovnošolski učitelj / ima osnovnošolsko izobrazbo / ekspr. naredil je osnovnošolsko napako veliko, začetniško
    osnovnošólsko prisl.:
    osnovnošolsko se motiti
SSKJ²
osnútek -tka m (ȗ)
1. sestavek, navadno pisni, ki še ni dokončno izoblikovan: napisati, sestaviti osnutek; zakonski osnutek; osnutek statuta, ustave / idejni osnutek za roman / delo je šele v osnutku
● knjiž. vsa stvar je šele v osnutku se je šele začela
// risba, skica, ki približno podaja videz kakega objekta, predmeta: izdelati osnutek za kostume in dekoracijo / od osnutka do spomenika je dolga pot
2. tekst. sistem vzporednih niti, ki so na statvah vzdolžno napete; osnova: nategniti osnutek
// osnovne niti: osnutek je navadno iz drugačnega materiala kot votek
SSKJ²
osnúti osnújem dov. (ú)
star. narediti osnutek: osnuti članek / osnuli so otroški vrtec ustanovili
SSKJ²
osobít -a -o prid. (ȋ)
zastar. poseben, nenavaden: osobita ljubezen do knjig; obleka iz osobitega blaga
    osobíto prisl.:
    osobito resen fant; za vse se zanima, osobito za slikarstvo zlasti
SSKJ²
osóčiti se -im se dov. (ọ́ ọ̑)
postati sočen: borovnice se med vkuhavanjem osočijo; po dežju so se grozdne jagode osočile
SSKJ²
osója -e ž (ọ̄)
nav. mn. kraj, prostor, obrnjen, usmerjen od sonca: na osoji je ležal sneg; na osojah je steza izginila; osoje in prisoje
SSKJ²
osójen -jna -o prid. (ọ̄)
obrnjen, usmerjen od sonca: kuhinja je na osojni strani hiše; na osojnih pobočjih je še sneg
SSKJ²
osokôliti -im in osokóliti -im dov. (ō ȏ; ọ̑)
knjiž. opogumiti, ohrabriti: zmaga jih je osokolila za nadaljnji boj; osokolil se je in vprašal
SSKJ²
osolíti -ím dov., osólil (ī í)
narediti slano: osoliti juho, krompir / ko slanike stresejo iz mreže, jih takoj osolijo nasolijo; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je osolil z dovtipi
● ekspr. prenočevanje so jim dobro osolili morali so dosti plačati zanj
    osoljèn -êna -o:
    s humorjem osoljene črtice; osoljene jedi
SSKJ²
osolzíti -ím [osou̯ziti] dov., osôlzil (ī í)
knjiž. zmočiti s solzami: osolziti robec / slovo jim je osolzilo oči; oči so se mu osolzile
    osolzèn -êna -o:
    osolzene oči
SSKJ²
osónčenje -a s (ọ̑)
osončenost: tudi osončenje vpliva na oblikovanje zgradb
SSKJ²
osónčenost -i ž (ọ̑)
obsijanost zemeljske površine s sončnimi žarki: zaradi ugodne osončenosti je kraj primeren za turizem
SSKJ²
osónčiti -im dov. (ọ́ ọ̑)
obdati s sončno svetlobo: sonce je osončilo drevored; pren., ekspr. smehljaj mu je osončil obraz
    osónčen -a -o:
    ustavil se je na osončeni jasi
    ●     lepo osončen obraz zagorel; uporabiti bolj osončen prostor za bivanje bolj sončen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
osónčje -a s (ọ̑)
astron. Sonce in nebesna telesa, ki krožijo okoli njega: raziskovati nastanek osončja
// prostor, v katerem so ta telesa: pripravljajo načrte za polete v osončje
SSKJ²
osorêj prisl. (ȇ)
star. ob tem času, ob tej uri: jutri osorej ne bo več živ / vrne se ob letu osorej
SSKJ²
osóren -rna -o prid., osórnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki kaže do ljudi neprijazen, odklonilen odnos, zlasti v govorjenju: osoren človek; do vseh je neprijazna, skoraj osorna; osorno dekle
// ki vsebuje, izraža tak odnos: odgovoril mu je z osornim glasom; ima osoren pogled; osorno govorjenje, vedenje
2. zastar. neprijeten, pust2: osoren kraj; osorno vreme / pihal je osoren veter mrzel
    osórno prisl.:
    osorno odgovoriti, reči; osorno pogledati
SSKJ²
osórnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost osornega človeka: njegova osornost jo je preplašila / fantov obraz je izražal osornost / ni vajen take osornosti osornega vedenja, ravnanja
● zastar. osornost vremena mu je kvarila dobro voljo neprijetno, pusto vreme
SSKJ²
osovráženost -i ž (ȃ)
stanje osovraženega človeka: zavedal se je svoje osovraženosti
SSKJ²
osovražíti in osovrážiti -im, in osovrážiti -im dov. (ī á ȃ; ā ȃ)
zasovražiti: vaščani so ga zaradi tega dejanja osovražili; pri ljudeh se je osovražil / osovražiti zemljo / knjiž. osovražiti otroku šolo pristuditi
    osovrážen -a -o:
    osovražen človek; povsod je bil osovražen
SSKJ²
ospel gl. osuti se
SSKJ²
osporávati -am nedov. (ȃ)
zastar. zanikovati, ne priznavati: osporavati dejstva; osporavali so mu pravico do posestva; nihče ne more osporavati te ugotovitve
SSKJ²
osprédje -a s (ẹ̑)
1. sprednji, najmanj oddaljeni, začetni del česa: miza stoji v ospredju odra; ospredje ustne votline; ospredje in ozadje / ospredje nagrobnika; star. obnovili so samo ospredje hiše fasado, pročelje / prebil se je v ospredje, da bi bolje videl; stopila sta nekoliko v ospredje naprej
♦ vet. ospredje psa prsi s pleči in sprednjimi nogami
// knjiž. kraj, prostor pred čim: ospredje hiše je zasajeno z okrasnim grmičjem
2. publ., navadno v zvezi prihajati, stopati v ospredje postajati pomemben, pereč: gospodarska vprašanja prihajajo vedno bolj v ospredje; problem manjšin spet stopa v ospredje
● publ. postavljati v ospredje zahtevo po izobraževanju dajati prednost, poudarjati; pog. zmeraj rine v ospredje hoče biti prvi, upoštevan; publ. biti v ospredju pozornosti v središču pozornosti
SSKJ²
osprédnji -a -e prid. (ẹ̑)
knjiž. bistven, pomemben, poglaviten: osprednji življenjski problemi; osprednje človeške vrednote
SSKJ²
osrámje -a s (ȃ)
anat. predel ob zunanjih spolovilih: izpuščaj na osramju
SSKJ²
osramočênje -a s (é)
glagolnik od osramotiti: ni ga mogel obvarovati osramočenja; prizanesti z osramočenjem
// občutek sramu: obšlo ga je osramočenje; z osramočenjem je mislil na svoje ravnanje
SSKJ²
osramočênost -i ž (é)
lastnost, stanje osramočenega človeka: težko je prenašal svojo osramočenost; mešanica jeze in osramočenosti
● prevzela ga je osramočenost pred samim seboj postalo ga je sram
SSKJ²
osramočeváti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. sramotiti: neprestano jo osramočuje / taka dejanja jih ponižujejo in osramočujejo
SSKJ²
osramotíti -ím dov., osramótil (ī í)
s kazanjem napak, nepravilnega ravnanja vzeti komu ugled: že večkrat ga je osramotil; s temi besedami ga je osramotil pred vsemi; javno osramotiti; dobro se je pripravil, da se ne bi osramotil pred profesorjem / s tem dejanjem je osramotil svoje ime
// spraviti v zelo neprijeten položaj: s svojim vedenjem ga je zelo osramotila
// povzročiti pri kom občutek manjvrednosti ali krivde: z nesebično pomočjo staršem je osramotil svoje brate; s svojim uspehom je osramotil vse tekmece
    osramočèn -êna -o:
    osramočen je odšel; stali so pred njim ponižani in osramočeni
SSKJ²
osranè1 -éta m (ȅ ẹ́)
vulg. bojazljiv, strahopeten človek: ta osrane si še spregovoriti ni upal
SSKJ²
osranè2 -éta s (ȅ ẹ́)
vulg. bojazljiv, strahopeten človek: kaj bo naredilo to osrane / kot psovka osrane prekleto
SSKJ²
osránec -nca m (á)
vulg. kdor je umazan z blatom, iztrebki: malega osranca je postavila v kad
// bojazljiv, strahopeten človek: na te osrance se ne moreš zanesti, preveč se bojijo / kot psovka še tega si ne upaš, osranec
SSKJ²
osráti osérjem dov., osêrji oserjíte (á ẹ́)
1. vulg. z iztrebljanjem umazati: krava je osrala ograjo; živina se je osrala po nogah
2. nizko vzeti ugled, osramotiti: osral me je pri vseh znancih
    osrán -a -o:
    zdaj sem čisto osran pri njih; osrane krave
    ●     nizko vse zaradi te osrane kupčije nepomembne, ničvredne
SSKJ²
osrčeválen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. opogumljajoč, hrabrilen: hvaležen mu je bil za njegove osrčevalne besede
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
osrčeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. opogumljati, hrabriti: osrčevali so ga, da v mestu ne bo osamljen; osrčevala se je z mislijo, da je tak izpit opravilo že veliko ljudi / osrčevala ga je, naj se uči, da bo v življenju kaj dosegel spodbujala
SSKJ²
osŕčiti -im dov. (ŕ ȓ)
knjiž. opogumiti, ohrabriti: njihova hladnokrvnost jih je osrčila; nazadnje se je le osrčil in prosil za dovoljenje
    osŕčen -a -o:
    s temi besedami osrčeni so se pognali za sovražnikom
SSKJ²
osŕčje -a s (ȓ)
1. predel prsnega koša pred srcem: čutiti bolečine v osrčju
// zastar. srce1: nož mu je porinil naravnost v osrčje
2. knjiž., navadno s prilastkom središče: oblikovanje mestnega osrčja; osrčje gozda, dežele / ekspr., z oslabljenim pomenom: iti v osrčje gor; življenje v osrčju narave v naravi / hiša stoji v osrčju doline sredi doline
♦ agr. srednji, najmlajši listi solate, zelja
// ekspr. notranjost, notranjščina2: iz osrčja ladje je bilo slišati glasbo / vrtati v osrčje zemlje
3. knjiž., navadno s prilastkom bistvo, jedro: miselno osrčje povesti; poseči v osrčje problema / omenjene tri pesmi so osrčje njegove pesniške zbirke
SSKJ²
osŕčnik -a m (ȓ)
anat. vrečica, ki obdaja srce: vnetje osrčnika
SSKJ²
osrečeválec -lca [osrečevau̯ca tudi osrečevalca] m (ȃ)
knjiž. kdor osrečuje: imenovali so ga osrečevalec človeštva
SSKJ²
osrečeválen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. osrečujoč: osrečevalen pogled; osrečevalne besede
SSKJ²
osrečeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati, povzročati, da je kdo srečen: vse to človeka osrečuje; zavest, da mu pomaga, ga je osrečevala
// ekspr. razveseljevati: vso hišo je osrečeval s svojo veselostjo / iron. spet nas osrečuje s svojim duhovičenjem
    osrečujóč -a -e:
    osrečujoč nasmeh, pogled; dobil je osrečujoče sporočilo
SSKJ²
osrečítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od osrečiti: trudil se je za njeno osrečitev; osrečitev človeštva
SSKJ²
osréčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
narediti, povzročiti, da postane kdo srečen: želi ga osrečiti; njena ljubezen ga je osrečila
// ekspr. razveseliti: darilo jo je osrečilo
    osréčen -a -o:
    z obiska se je vrnil vesel in osrečen
SSKJ²
osrédek -dka m (ẹ̑)
1. star. središče, center: mesto je bilo osredek kulturnega življenja / osredek novele je spor med očetom in sinom jedro
2. star. otok, zlasti na reki: peljati se s čolnom na osredek / osredek na jezeru
3. nar. nezoran del sredi ogona: razorati osredek
♦ gozd. gozd, navadno manjši, obdan z gozdom drugega lastnika
SSKJ²
osréden -dna -o prid. (ẹ̑)
osrednji: osreden prostor v hiši / osredna oseba v romanu
SSKJ²
osredíniti -im dov. (í ȋ)
usmeriti prizadevanje, aktivnost; osredotočiti: vse moči je osredinila v to delo; osrediniti pozornost na aktualne probleme; osrediniti se na pomembne zadeve / osrediniti se na dihanje / svoje ustvarjanje je osredinil na roman in dramo; osrediniti se na perečo problematiko
// dati, postaviti v sredino, središče: usodo glavnega junaka je v povesti osredinil
    osredínjen -a -o:
    vsa njegova skrb je osredinjena na družino
SSKJ²
osredínjati -am se nedov. (í)
usmerjati prizadevanje, aktivnost; osredotočati: osredinjati pozornost na pomembna vprašanja; strateško načrtovanje se osredinja na opredeljevanje smernic razvoja organizacije; osredinjati se na spodbujanje učenja
// dajati, postavljati v sredino, središče: zadnjo številko revije osredinja intervju z znanim profesorjem
SSKJ²
osréditi -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
knjiž. osredotočiti: industrijo so osredili v večjih krajih / vse svoje misli je osredil na to vprašanje; čete so se osredile okoli mesta / v takem hrupu se ni mogoče osrediti se zbrati
♦ teh. osrediti kolo centrirati
    osréden -a -o:
    njegovo življenje je monotono, osredeno na eno samo točko
    ♦     filat. osredena znamka znamka, katere podoba ima na vseh straneh enako širok rob
SSKJ²
osrédje -a s (ẹ̑) knjiž.
1. središčni del: valovi so se zaganjali v osredje ladje / osredje sestavka je ocena sodobne poezije jedro
// kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: osredje mesta se je zelo spremenilo; pren. biti v osredju dogajanja, zanimanja
2. stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka; okolje: rad bi se iztrgal iz tega osredja; živi v neprimernem osredju / družbeno, meščansko, proletarsko osredje
SSKJ²
osrédnje... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na osrednji: osrednjeslovenski, osrednještajerski
SSKJ²
osrédnjeslovénski -a -o prid. (ẹ̑-ẹ́)
nanašajoč se na osrednjo Slovenijo: osrednjeslovenska regija
SSKJ²
osrédnji -a -e prid. (ẹ̑)
1. ki je, se nahaja v sredi, središču: osrednji del mesta; osrednji prostor v hiši; osrednja lega predmeta / osrednji del kolesa
2. ki deluje, vodi iz središča: osrednji odbor, organ; osrednja vlada; osrednje vodstvo stranke / osrednje gledališče najpomembnejše gledališče narodne ali državne skupnosti, zlasti glede na pomembnost repertoarja in kvaliteto uprizoritev
3. ki zelo izstopa po pomembnosti, nujnosti: osrednji problemi gospodarske politike; osrednja oseba v romanu; nekaj let je bil urednik naše osrednje leposlovne revije; osrednja tema v razpravi; osrednje vprašanje / publ. posvetiti čemu osrednjo pozornost največjo
♦ anat. osrednji kanal kanal v hrbtenjači, napolnjen s hrbtenjačno tekočino; osrednje živčevje živčevje, ki leži v lobanjski votlini in hrbteničnem kanalu; biblio. osrednji katalog centralni katalog; šol. osrednja šola osnovna šola s podružničnimi šolami
SSKJ²
osrédnjost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost osrednjega: poudariti osrednjost lege predmeta / osrednjost njegove vloge
SSKJ²
osrédnost -i ž (ẹ̑)
osrednjost: zaradi osrednosti njegove vloge so vse druge osebe ostale v ozadju
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
osredotóčanje -a s (ọ́)
glagolnik od osredotočati: osredotočanje industrije na severu države
SSKJ²
osredotóčati -am nedov. (ọ́)
1. večati količino, množino česa na določenem mestu, območju: težko industrijo osredotočajo na jugu države; vojaške enote so začeli osredotočati ob meji
// združevati na enem mestu, usmerjati v središče: vso oblast hoče osredotočati v svojih rokah; osredotočati vodenje delavskega gibanja
2. v zvezi z na usmerjati prizadevanje, aktivnost: tedanji čas jih je osredotočal na kulturno področje; pri svojem delu se osredotoča zlasti na reševanje gospodarskih problemov
    osredotóčati se 
    (miselno) se zbirati: le težko se osredotoča pri delu
SSKJ²
osredotóčenje -a s (ọ̑)
glagolnik od osredotočiti: osredotočenje prometa; osredotočenje sredstev za nov poslovni objekt / osredotočenje funkcij, oblasti / za tako delo je potrebno popolno osredotočenje zbranost
SSKJ²
osredotóčenost -i ž (ọ̑)
značilnost osredotočenega: osredotočenost delavstva v industrijskih središčih / osredotočenost sil v kaj / v delu se kaže pisateljeva osredotočenost na ljubezensko problematiko / z vso osredotočenostjo se je lotil dela zbranostjo
SSKJ²
osredotočeváti -újem nedov. (á ȗ)
star. osredotočati: osredotočevati čete na določenem kraju / leposlovno delovanje se je takrat osredotočevalo v Ljubljani / svoje zanimanje osredotočuje na književnost
SSKJ²
osredotočítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od osredotočiti: osredotočitev industrije v večjih središčih; osredotočitev vojaških sil na obmejnem ozemlju / osredotočitev vseh sil v kaj / z osredotočitvijo na najboljša dela bi dobili popolnejšo pisateljevo podobo / pri študiju je potrebna popolna osredotočitev zbranost
SSKJ²
osredotóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
1. povečati količino, množino česa na določenem mestu, območju: poveljstvo je osredotočilo čete v bližini nasprotnikovih položajev; ves kapital se je osredotočil v rokah peščice ljudi
// združiti na enem mestu, usmeriti v središče: osredotočiti funkcije; njeno življenje se je osredotočilo okoli doma / knjiž. vsi pogledi so se osredotočili v tisto smer obrnili, uprli / osredotočiti pozornost, prizadevanje
2. v zvezi z na usmeriti prizadevanje, aktivnost: razmere so jih osredotočile na gospodarska vprašanja; popolnoma se je osredotočil na nalogo
● publ. osredotočiti vse napore v izgradnjo boljše družbe zelo si prizadevati, se potruditi za
    osredotóčiti se 
    (miselno) se zbrati: v takem hrupu se ni mogoče osredotočiti
    osredotóčen -a -o:
    osredotočena dejavnost; osredotočena oblast; pri tem delu je potrebna osredotočena pozornost
SSKJ²
osrénica in osreníca -e ž (ẹ̑; í)
alp. ledena, skorjasta plast na površini snega, navadno tanjša: na pršiču se je naredila osrenica; hoja po osrenici je zelo težavna
SSKJ²
osréniti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
povzročiti, da se naredi sren: sonce in veter osrenita le zgornjo plast snega; sneg se je osrenil
    osrénjen -a -o:
    osrenjena gaz se jim je udirala pod nogami
SSKJ²
osrepéti -ím dov., osrêpi in osrépi (ẹ́ í)
knjiž. postati srep: pogled mu je nenadoma osrepel
SSKJ²
osréžiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
povzročiti, da se naredi srež: mraz je osrežil sneg; hribi so se osrežili / obrvi so se mu od vlage osrežile
    osréžen -a -o:
    osreženi vrhovi gor
SSKJ²
óst -í ž (ọ̑)
1. zelo zožen, priostren končni del česa; konica: naperiti ost v koga; odkrhniti, odlomiti ost; kovinska ost; ost kopja, meča, sulice, trnka / knjiž. v daljavi so se bleščale osti gor vrhovi
// končni, ožji del česa sploh: v soncu so se svetile osti vojaških čelad
♦ zool. čelna ost koničasti podaljšek koša rakov deseteronožcev
2. ekspr. kar izraža kritičen, negativen odnos: v ženinem odgovoru je začutil ost; idejna ost v članku / kritična, satirična ost
// knjiž. pikra, zbadljiva beseda ali misel: njegova pripoved je bila polna osti; ost pregovora
3. mn., rib. vilice, s katerimi lovijo ribe: loviti z ostmi; nabadati ribe z ostmi
● ekspr. odbiti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega; ekspr. kritiki odlomiti ost omiliti jo; zastar. stavbo je načela ost časa je načel čas, zob časa
SSKJ²
ostajalíšče -a s (í)
knjiž. hiša, v kateri se dobi prenočišče in oskrba: najti zatočišče v predmestnem ostajališču
SSKJ²
ostájanje -a s (ā)
glagolnik od ostajati: ostajanje in odhajanje / ostajanje v gostilni / ostajanje hrane
● star. vsega ima na ostajanje na pretek
SSKJ²
ostájati -am nedov. (ā)
1. še naprej biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: drugi so zgodaj odhajali, on pa je ostajal / ob večerih ostaja doma; po cele popoldneve ostaja pri njih / mladina ne ostaja rada na kmetih / zaradi dobre postrežbe so gostje ostajali po več dni
2. s prislovnim določilom večkrat biti puščen kje, večkrat ne biti (po)spravljen z določenega mesta: posoda je ostajala na mizi; avtomobil je ostajal pred hišo / žito je ostajalo na polju
3. s prislovnim določilom še naprej biti, se nahajati v določenem položaju: ostajati na koncu vrste; zmeraj je ostajal v njeni bližini
// nav. ekspr. prihajati glede na premikajočega se v določen položaj: gore so ostajale v daljavi; za njimi je ostajala domača vas / brat je ostajal za njim zaostajal
4. (večkrat) biti še
a) neporabljen, nerazdeljen: ostaja mu dovolj časa za šport
b) neopravljen, nenarejen: gospodinjska dela ji ostajajo
c) nav. ekspr. edino mogoč, primeren: ostaja le še vdaja, za boj mu manjka moči; ne ostaja mu drugega, kot da ga sprejme v hišo
// presegati potrebno mero, količino: hrane dobi toliko, da ostaja
5. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka
a) še naprej obstaja: le težko je ostajala budna; kako se je to zgodilo, ostaja skrivnost / sodobniki so ostajali ravnodušni do teh vprašanj ta vprašanja jih niso vznemirjala / ostajati pokonci / ostajati brez kruha; ostajati v ležečem položaju; publ. ostajati v mejah možnosti
b) začenja nastopati: spoznal je, da ostaja v svojih prizadevanjih sam
● izkupiček od živine je ostajal njemu ga je dobival on; publ. pogovori so ostajali pri likovnih temah pogovarjali so se (samo) o njih; ekspr. dosledno ostaja pri svoji trditvi vztraja; v učenju ni hotela ostajati za drugimi zaostajati, biti slabša; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi
SSKJ²
ostáli -a -o prid. (á)
1. ki je ostal: doma ostali otroci / knjiž. po potresu ostali prebivalci preživeli
2. knjiž. drug2, preostali: ostali del večera so preživeli v strahu; navesti še ostale predstavnike gibanja; poleg teh naj se pretehtajo še vse ostale možnosti; sam.: hotel se je dvigniti nad ostale; povedal sem, česar sem se spomnil, ostalo sem pa pozabil; v ostalem pa se dolgočasim sicer pa / žalujoči ostali v osmrtnicah pokojnikovi sorodniki; prim. ostati
SSKJ²
ostalína -e ž (í)
1. kar se ohrani iz preteklosti: obredne ostaline; plesne ostaline slovenske ljudske kulture; ostaline iz rimske dobe
2. knjiž. zapuščina: urediti prijateljevo ostalino / literarna ostalina; rokopisna ostalina
SSKJ²
ostánek -nka m (ȃ)
1. neporabljen, nerazdeljen, neopravljen del kake celote: nekaj denarja je razdelil, ostanek pa je obdržal; ostanek hlebca; izpiti še ostanek vina / plačati ostanek dolga / knjiž.: ostanek dneva je preživel s prijatelji; ostanek poti je prehodil peš zadnji del
// nav. mn. kos blaga, ki ga ni mogoče (raz)rezati na manjše kose za prodajo: kupiti, prodajati ostanke; ostanek za hlače, krilo / ta obleka je iz ostanka
2. nav. mn., navadno s prilastkom še obstoječi del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: ostanki grajskega obzidja; najti ostanke izumrlih živali / v rokah je držal ostanek metle; ekspr. to so le ostanki ceste, pravzaprav kolovoz
// del česa, kar je obstajalo v veliki količini, v visoki stopnji: ta etnična skupina predstavlja ostanek številnega naroda / ostanki stare miselnosti; ostanki ljudskih šeg / ekspr. to so le ostanki nekdanje lepote, slave
// kar po kakem procesu od česa še ostane: izločiti ostanek snovi s segrevanjem; les izgoreva skoraj brez ostankov; ostanek pri luženju
3. nav. mn., navadno s prilastkom del česa, ki se ne
a) porabi pri izdelavi, predelavi: lesni, mesni, tekstilni ostanki
b) poje, popije: ker je prišel prepozno domov, je dobil le ostanke; jesti, piti ostanke; na mizi je še polno ostankov / ostanki od kosila
// kar ostane od kakega pridelka po (po)spravljanju: pobirati ostanke v sadovnjaku, vinogradu; ostanki po žetvi
4. mn., ekspr., s prilastkom mrtvo telo, truplo: pokojnikove posmrtne ostanke so prepeljali v rojstni kraj
5. glagolnik od ostati: njegov ostanek v krčmi je povzročil govorice
● zastar. nikjer nima ostanka obstanka; pog. ne bom za drugimi pobiral ostankov ne maram ženske, s katero so imeli drugi ljubezensko razmerje; publ. najstarejši ostanki kulturnega delovanja človeka sledovi, dokazi; publ. obračunati z ostanki preteklosti kritično presoditi negativne stvari, ki so se ohranile iz preteklosti; publ. zbirka se brez ostanka vključuje v tradicionalno poezijo popolnoma
♦ arheol. ostanki kolišč; ostanki paleolitika; fiz. destilacijski ostanek; mat. ostanek število, ki ostane od deljenca po deljenju; pal. fosilni ostanki
SSKJ²
ostarélost -i ž (ẹ́)
stanje ostarelega človeka: težko je prenašal svojo ostarelost; to je znamenje ostarelosti
SSKJ²
ostaréti -ím dov. (ẹ́ í)
postati star: oče je ostarel / prezgodaj ostareti
● ekspr. pri stroju je ostarel zelo dolgo je delal pri stroju
    ostarèl in ostarél -éla -o:
    ostareli starši; ekspr. ostarela dekleta / sam. ostareli so pogosto žrtve diskriminacij in zlorab
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ostarévati -am nedov. (ẹ́)
starati se: čim bolj je ostareval, bolj ga je skrbela starost / zgodaj je začel ostarevati
SSKJ²
ostáti ostánem dov. (á ȃ)
1. ne prenehati biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: vsi so odšli, le on je ostal; ostati na deželi, v mestu / slike so ostale na steni; v steklenici je ostala samo gošča / listje ne bo dolgo ostalo na drevju / ostati doma za varuha / najstarejši sin je ostal na kmetiji je postal njen gospodar
// po prihodu kam ne oditi takoj: v vsakem kraju so ostali nekaj dni; ostati na zabavi do konca / boji se, da bo moral ostati v bolnišnici da ga bodo obdržali; rad bi ostal v tem kraju se za stalno naselil; odločili so se, da bo ostala pri njih da jo bodo sprejeli v svojo družino
2. s prislovnim določilom pri premikanju, gibanju ne (moči) priti z določenega mesta: krogla mu je ostala pod lopatico; voz je ostal v blatu / smeti so ostale na cedilu
// ne priti z določenega mesta, iz določenega kraja: če pomoč ne bi prišla pravočasno, bi ostali v jami / ekspr.: ostal je na fronti padel; rokopis je ostal v predalu ni bil objavljen / akti so ostali pri direktorju; pren. sklepi so ostali le na papirju
// biti puščen kje, ne biti (po)spravljen z določenega mesta: čoln je ostal v vodi; posoda je ostala na mizi / žito je ostalo na polju / ker je prišel prepozno, je ostal zunaj
3. s prislovnim določilom ne prenehati biti v določenem položaju: letalo je dolgo ostalo na tej višini; ostati na koncu vrste; zmeraj je ostal v njeni bližini / vozilo je v ovinku komaj ostalo na cesti
// nav. ekspr. priti glede na premikajočega se v določen položaj: reka je ostala na desni; gore so ostale v daljavi; domača vas je ostala za njim
4. s širokim pomenskim obsegom ne prenehati biti, obstajati: jama, ki jo je naredila granata, je ostala; zob ga je nehal boleti, oteklina pa je ostala; težave bodo ostale / hruške so zgnile, jabolka so pa ostala so se ohranila; lepo vreme bo ostalo še nekaj dni trajalo
// ne prenehati
a) biti, obstajati kot del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: od servisa je ostal le en krožnik; od cerkve je ostal zvonik / iz tistih časov je ostalo nekaj predmetov se je ohranilo
b) se uporabljati, biti veljaven: parne lokomotive ne bodo dolgo ostale; dosedanje omejitve uvoza bodo še ostale / cene nekaterim živilom so ostale se niso spremenile / nekaj ljudskih šeg je ostalo
c) biti zanimiv, pomemben: njegova dela bodo ostala; ekspr. če bomo prestrogi, kaj bo ostalo
5. z dajalnikom ne prenehati biti
a) pri kom kot lastnost: lepota ji je ostala; veselje do dela mu je ostalo / bolezen mu je ostala iz otroških let jo ima; to ime mu je ostalo tako so ga začeli imenovati; tako so mu rekli / drevesu je ostalo le še nekaj listov
b) v posesti, lasti koga: hiša mu je ostala, drugo so mu pa prodali na dražbi / uniforma je vsakemu ostala
6. ne prenehati biti
a) skupaj s kako celoto: čeprav so seme čistili, je v njem ostal plevel / v novi izdaji bodo ostale skoraj vse pesmi iz prve izdaje
b) član kake skupnosti: ostati pri pevskem društvu; ostati v organizaciji
7. biti še
a) neporabljen, nerazdeljen: ostalo je še nekaj časa; hrane je ostalo za pet dni; ostali sta še dve vstopnici; ni mu ostalo dosti denarja za knjige / večerja zanj je ostala; jabolko naj ostane zanjo naj se prihrani
b) neopravljen, nenarejen: vse domače delo ji je ostalo; ostalo mu je še nekaj izpitov / naloga mu ostane za zvečer
c) nav. ekspr. edino mogoč, primeren: ne ostane mu drugega, kot da ga prosi za pomoč; kaj nam po vsem tem še ostane kaj lahko še storimo
// preseči potrebno mero, količino: blaga je za plašč dovolj, še ostalo bo; hrana vsak dan ostane
8. ne prenehati biti, obstajati kot posledica česa, ko povzročitelj ni več navzoč: od rane so ostale brazgotine; za nevihto je ostalo opustošenje
// biti kot zapuščina po kom: prepustil jim je vse, kar je ostalo po materi / ekspr. natisnili so vse, kar je za njim ostalo kar je napisal
9. ne se odstraniti iz oprijema, ker preneha prvotna pritrjenost, vez: ko je prijel za kljuko, mu je ostala v roki; potegnil je in zob mu je ostal v kleščah / na krtači je ostalo dosti dlak
10. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka še naprej obstaja
a) s pregibno besedo: mož je ostal poštenjak; to naj ostane skrivnost; ostati krepek, zdrav, živ; kljub prošnjam je ostal neizprosen; ostati neporočen / ostal ji je zvest vse življenje bil / brezoseb. ostalo bo hladno, suho / kot pozdrav ostanite zdravi
b) z nepregibno besedo: ostati pokonci
c) s predložno zvezo: nekateri predeli so ostali brez električne razsvetljave; ostati na dopustu; ostati pri življenju; ostati v vodoravni legi, čepečem položaju; ostati v stikih, veljavi / ostati na istem delovnem mestu; publ. ostati na položaju predsednika ostati predsednik
č) s primerjavo: fant je ostal, kakor je bil
// izraža, da lastnost ali stanje osebka nastopi
d) s pregibno besedo: nazadnje je ostal siromak; po očetovi smrti je ostala sama
e) z nepregibno besedo: ostati zadaj zaostati
f) s predložno zvezo: ob koncu meseca je ostal brez denarja; živina bo ostala brez krme
● pisana beseda ostane vsak dogovor naj se zapiše; ostalo mu je še nekaj italijanskih besed jih še zna; ekspr. ostati mož beseda narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. njegovo ime bo ostalo zapisano v naši zgodovini je zelo pomemben, slaven; posestvo je ostalo sinu ga je podedoval; napovedana proslava ostane bo; publ. prošnja je ostala brez uspeha ni bila ugodno rešena; elipt. če bo ostal, ne bo nikoli hodil ostal živ, preživel; pog., ekspr. nobene nam ni ostal dolžen vsak naš napad, obdolžitev je učinkovito zavrnil; ekspr. ničesar mu ne bo ostal dolžen za vse, kar mu je hudega storil, se mu bo maščeval; ostal je sam s svojo bolečino nikomur se ni mogel potožiti; ekspr. ostal je praznih rok ni dobil pričakovanega; njegova pričakovanja se niso uresničila; ekspr. ob tem prizoru je ostal brez besed je bil zelo osupel, prizadet; ekspr. zemlja ne bo ostala brez rok ljudje bodo še kmetovali; ekspr. ostati brez strehe izgubiti stanovanje, dom; ekspr. nekaj tega mora ostati za seme se naj ne uniči, odpravi; ostati na cedilu brez pomoči, sam; ekspr. ostati na cesti biti brez službe ali brez stanovanja; izgubiti službo ali stanovanje; vse življenje je ostal na deželi živel; s stanarino bom ostal še na dolgu je ne bom še poravnal; dolg ne sme ostati na hiši dolg, za katerega se jamči, se mora poravnati; beseda mu je ostala na jeziku ni povedal tega, kar je mislil; ekspr. mesto so porušili, da ni ostal (niti) kamen na kamnu popolnoma so ga porušili; zastar. ostal je na mestu kakor vkopan obstal; ostati na miru, pri miru ne se premakniti; ostati na pol poti ne dokončati, ne opraviti začetega; ekspr. ostale so jim glave na ramah ostali so živi; ekspr. ostalo je samo pri besedah samo govorili, razpravljali so; ekspr. navadno ostane pri prvi merici spije samo eno merico; ekspr. ostalo je pri obljubah obljub niso izpolnili; ostalo je pri starem nič se ni spremenilo; ostati pri stvari razpravljati, pogovarjati se le o stvari, ki je predmet razprave, pogovora; nič mu ne ostane v glavi ničesar si ne more zapomniti, se naučiti; beseda mu je ostala v grlu ni povedal tega, kar je mislil; dogodek mu je ostal v lepem spominu se ga rad spominja; pog. popevka mu je ostala v ušesih zapomnil si je njeno melodijo; ekspr. to naj ostane med nami drugim tega ni treba pripovedovati; ekspr. to mi bo ostalo vse življenje pred očmi tega se bom spominjal, to si bom predstavljal; strokovno je ostala daleč za njim zelo jo je prekosil; pog. po poroki je ostala doma se ni odselila; se ni zaposlila; pog. zaradi otrok je ostala doma se ni zaposlila; je prenehala delati; pog. kje sva že ostala pri katerem delu, stavku besedila sva prenehala; o čem sva prej govorila
♦ mat. pet v sedemindvajset gre petkrat, ostane dve; pravn. ostati pri izpovedi vztrajati; prim. ostali
SSKJ²
ostáviti -im dov. (á ȃ)
zastar. pustiti: denar je ostavila na mizi / ostavili so ga samega
// zapustiti: premoženje je ostavil otrokom / mož jo je ostavil
SSKJ²
ostávka -e ž (ȃ)
publ. odpoved opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe; odstop: preklicati ostavko na direktorsko mesto; sprejeti ostavko / minister je dal, podal ostavko je odstopil
SSKJ²
ostávljati -am nedov. (á)
zastar. puščati: ostavljati denar doma / ne ostavljaj me same
// zapuščati: posestvo ostavlja ženi
SSKJ²
ostebréti -ím [ostəbreti] dov., ostebrì in ostèbri (ẹ́ í)
1. knjiž. postati podoben stebru: po teh predelavah je kip ostebrel
2. ekspr. postati negiben, tog: ob teh besedah je ostebrel
    ostebrèl in ostebrél -éla -o:
    ostebrele figure
SSKJ²
osteklenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati podoben steklu: riž zalijemo, ko ostekleni
♦ metal. pesek ostekleni se spremeni v steklasto snov
2. ekspr. postati negiben, tog: ostekleneli so od groze / ko je to videl, mu je obraz osteklenel
// v zvezi z oči na široko odpreti veke in ne premakniti zrkla: bolniku oči osteklenijo / ob pogledu na ta prizor so jim osteklenele oči
    osteklenèl in osteklenél -éla -o:
    osteklenel pogled; gledal ga je z osteklenelimi očmi
SSKJ²
ostekléti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. ostekleneti: glina pri določeni temperaturi ostekli / ostekleti od groze / oči so mu osteklele od jeze in razburjenja
    osteklèl in osteklél -éla -o:
    osteklel pogled; osteklele oči
SSKJ²
osteklíti -ím dov., ostéklil in ostêklil in osteklíl (ī í)
zastekliti: ostekliti okna, vrata / ostekliti mizo pokriti s stekleno ploščo; pokrito teraso so osteklili obdali s steklom
♦ gastr. ostekliti riž na hitro ga prepražiti, da med dušenjem zrna ne razpadejo
    ostekljèn -êna -o:
    ostekljena mizica; ostekljena okna
SSKJ²
ósten -tna m (ọ́)
1. nekdaj palica z železno konico zlasti za poganjanje volov: vola je dregnil z ostnom
2. star. ost, bodica: v njenih besedah je začutil osten
SSKJ²
osténje -a s (ẹ̑)
knjiž. več sten, stene: ostenje je obloženo s keramičnimi ploščami; leseno ostenje hiše / ostenje in dno posode / ostenje črevesja, želodca / plezati v ostenju; strmo ostenje; južno ostenje Skute
♦ um. ploskev, ki v debelini stene omejuje odprtino oken, vrat
SSKJ²
ostentatíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. izzivalen, kljubovalen: njegov ostentativni odhod jih je preplašil; postavljal se je z ostentativnim zanikovanjem družbenih norm
    ostentatívno prisl.:
    ostentativno poudarjati; mladina je ostentativno zapustila dvorano
SSKJ²
osteologíja -e ž (ȋ)
nauk o kosteh: ukvarjati se z osteologijo
SSKJ²
osteopatíja -e ž (ȋ) med.
1. obolenje kosti: imeti osteopatijo
2. zdravljenje različnih bolezni z ročnim mehaničnim delovanjem na okostje, mišičevje: zdravljenje z osteopatijo; homeopatija in osteopatija
SSKJ²
osteopeníja -e ž (ȋ) med.
začetno zmanjšanje mineralne kostne gostote: zboleti za osteopenijo; zdravljenje osteopenije
SSKJ²
osteoporótičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na osteoporozo: osteoporotični bolnik; že majhna obremenitev lahko povzroči osteoporotični zlom; osteoporotične spremembe
SSKJ²
osteoporóza -e ž (ọ̑)
med. zmanjšana trdnost kosti zaradi pomanjkanja anorganskih snovi, krhkost kosti: preprečevati osteoporozo
SSKJ²
osteoporózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na osteoporozo: osteoporozni zlom; osteoporozna bolnica; zdravljenje osteoporoznih kosti
SSKJ²
óster -tra tudi ôstra -o stil. -ó prid., ostrêjši (ọ́, ó)
1. ki dobro reže, seka, grize: oster meč, nož; ostri zobje; ostra kosa; ostro rezilo; oster kot britev
// ki bode, zbada: oster trn; ostra brada, dlaka / ostra bodica / ostri kremplji / oster pesek; na ostri skali se je opraskal
2. ki je ozke, koničaste oblike: ostri vrhovi gor; ostre ličnice / pokončna, ostra pisava / ekspr. ima dolg, oster nos
// ki ima izrazite mejne črte: ostri obrisi, robovi; ostre sence
3. zelo sposoben za sprejemanje dražljajev: oster sluh, vid, voh / ostro oko, uho
4. ki vsebuje, izraža strog, neprizanesljiv odnos: z ostrim glasom vprašati; oster odgovor; ni vzdržal njegovega ostrega pogleda; ostre besede; ostra kazen, kritika, ocena / predstojnik je bil oster človek; ne bodi tako oster
5. nav. ekspr. ki se pojavlja
a) v visoki stopnji, v močni obliki: oster glas, krik, pok, žvižg; oster okus, vonj; ostra bolečina; ostra svetloba / oster mraz hud; oster veter, zrak veter, zrak, ki vzbuja občutek hudega mraza; letos bo ostra zima / ostro podnebje podnebje s hudim mrazom in veliko vročino
b) v zelo izraziti obliki: oster ovinek / oster boj, spor; prišlo je do ostre medsebojne konkurence / ostre črte, poteze na obrazu; med obema področjema ni ostre meje
6. ekspr. bister, prodoren: oster opazovalec / oster duh, razum, um; ostro mišljenje
● ekspr. biti ostrega jezika odrezav, napadalen; ekspr. ima oster nos bistro, pravilno predvideva; šport. žarg. ostra igra neobzirna, zelo borbena igra; ostra paprika pekoča paprika
♦ bot. ostri mleček rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih, Euphorbia esula; film. ostri rez zaporedje dveh različnih posnetkov brez vmesne slikovne povezave; fot. ostri posnetek posnetek, pri katerem je posneti predmet, pojav jasno, razločno viden; ostra slika; gastr. ostra moka moka iz drobnih delcev; geom. ostri kot kot, manjši od 90°; voj. ostri naboj naboj s kovinsko kroglo
    óstro in ostró tudi ôstro prisl.:
    ostro dišati; ostro kaznovati, obsoditi, odgovoriti; ostro pogledati; pot zavije ostro na levo; ostro začrtane meje
SSKJ²
ostináten -tna -o prid. (ȃ)
glasb., v zvezi ostinatni bas glasbena misel, ki se brez sprememb ponavlja v basu:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ostináto -a m (ȃ)
glasb. glasbena misel, ki se brez sprememb ponavlja v istem partu: ostinato v basu
SSKJ²
óstnat -a -o prid. (ọ̑)
star. koničast, šilast: kazal je svoja ostnata kolena / ostnate bodice ostre
♦ bot. ostnati šaš rastlina s ščetinastimi listi in na gosto razvrščenimi klaski, Carex mucronata
SSKJ²
ostník -a m (í)
zastar. kopje: metati ostnik; oboroženi so bili z meči in ostniki
SSKJ²
ostrakízem -zma m (ī)
1. zgod. glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika, črepinjska sodba: uvesti ostrakizem / žrtev ostrakizma
2. knjiž., ekspr. izgon: ostrakizem ga je ločil od domovine
SSKJ²
ostranjevánje -a s (ȃ) rač.
razdeljevanje pomnilnika na pomnilniške strani: segmentacija z ostranjevanjem; uporabljati tehniko ostranjevanja
SSKJ²
ostrašíti -ím in ostrášiti -im dov., ostrášil (ī í; á ȃ)
1. vzbuditi strah: tako so ga ostrašili, da si ni upal nadaljevati dela; saj ne bo tako hudo, kot pravijo, ne dajte se ostrašiti
2. zastar. prestrašiti, ustrašiti: njegov divji pogled jo je ostrašil; ostrašiti otroka; tako sem se ostrašil, da mi še zdaj srce razbija
    ostrašèn -êna -o in ostrášen -a -o:
    ostrašen otrok; ostrašen zaradi njenih besed, je odnehal; pred hišo je ostrašena obstala
SSKJ²
ostrašljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki ostraši: zaradi ostrašljivih besed se ni upal lotiti dela
SSKJ²
óstrc -a m (ọ̑)
nar. vzhodno ostrina (rezila): otipala je ostrc na kosi
♦ vet. konica na grebenu plečnice pri govedu in psu
SSKJ²
ostrênje -a s (é)
glagolnik od ostriti: ostrenje britve, svedrov / ostrenje svinčnika / prizadevati si za ostrenje duha
SSKJ²
ostréšek -ška m (ẹ̑)
knjiž. napušč, pristrešek: širok ostrešek / v dežju so se igrali pod ostreškom
SSKJ²
ostréšen -šna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ostrešje: ostrešni trami / ostrešna slama
SSKJ²
ostréšiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. pokriti (s streho): hišo morajo samo še ostrešiti
    ostréšen -a -o:
    ostrešena terasa
SSKJ²
ostréšje -a s (ẹ̑)
1. nosilno ogrodje strehe: delati, postavljati, tesati ostrešje; prekrivati ostrešje; jekleno, leseno ostrešje; tramovi ostrešja
♦ arhit. ostrešje na čop s trikotno prirezanim koncem slemena pri dvokapni strehi
2. star. streha: hiša z razbitimi okni in razdrapanim ostrešjem; slamnato ostrešje
● star. vrnil se je pod domače ostrešje domov
3. napušč, pristrešek: vedrili so pod ostrešjem; pod ostrešjem je visela koruza
SSKJ²
ostréšnik -a m (ẹ̑)
ostrešni tram: ogenj je uničeval še zadnje ostrešnike
SSKJ²
ostŕgati -am tudi ostŕžem dov. (ŕ r̄)
s strganjem odstraniti: ostrgati lubje, mah z drevesa; ribe očistimo in jim ostrgamo luske
// s strganjem narediti, da na čem česa ni več: ostrgati drevo, pod / ostrgati krompir s strganjem odstraniti lupino
♦ agr. ostrgati prašiča s strganjem odstraniti ščetine z njega
    ostŕgati se ekspr.
    obriti se: ves kosmat je, že ves teden se ni ostrgal
    ostŕgan -a -o:
    ostrgan korenček; ostrgano drevo
SSKJ²
ostrgávati -am nedov. (ȃ)
s strganjem odstranjevati: ostrgavati lubje z dreves / cele dneve je morala ostrgavati krompir strgati
SSKJ²
ostríca -e ž (í)
1. knjiž. oster, koničast vrh gore: v daljavi se bleščijo zasnežene ostrice
// oster, koničast del grebena: zagledali so vrh z izrazito ostrico na južni strani
2. knjiž. pikra, zbadljiva beseda ali misel: v njegovem odgovoru je začutil ostrico; satirične ostrice; v spisu je veliko ostric
3. star. ostrina (rezila): preizkusil je ostrico kose / iz žepa je potegnil nož z veliko ostrico rezilom
♦ bot. travi podobna rastlina s črtalastimi listi, stebelci brez kolenc in s cveti v klaskih, Cyperus; žel. priostreni del jezička kretnice, ki določa spremembo smeri vožnje
SSKJ²
ostríči ostrížem dov., ostrízi ostrízite; ostrígel ostrígla (í)
skrajšati, odstraniti lase, dlako: brivec ga je obril in ostrigel; ostriči ovco; noče se ostriči; dolge lase so ji ostrigli / lepo, pravilno jo je ostrigla postrigla
● sosedovo hčerko so partizani ostrigli ostrigli so jo za kazen, ker se je družila z okupatorjevimi vojaki; ostrigli so ga na balin do golega; ostriči se na krtačo ostriči lase zelo na kratko, tako da stojijo pokonci
// nav. ekspr. s škarjami porezati, odrezati: ostriči otroku nohte / ostriči peruti
    ostrížen -a -o:
    umit in ostrižen; lase je imel zelo na kratko ostrižene
SSKJ²
ostríga -e ž (ī)
morska školjka, ki živi prirasla na podlago: gojenje, nabiranje ostrig / pečene ostrige
SSKJ²
ostrígar -ja m (ȋ)
kdor išče, nabira ostrige: ostrigarji so živeli v kolibah na peščenih otokih
♦ bot. užitna, na deblih rastoča lističasta goba s sivim klobukom školjkaste oblike, Pleurotus ostreatus
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ostrílec -lca [ostrilca in ostriu̯ca] m (ȋ)
delavec, ki ostri kovinske predmete: nastavili so nekaj brusilcev in ostrilcev / tovarna izdeluje tudi mesoreznice in ostrilce ostrila
♦ film. član snemalne ekipe, ki skrbi za ostrino posnetkov
SSKJ²
ostrílo -a s (í)
priprava za ostrenje: potegniti z ostrilom; jekleno ostrilo; ostrilo za nože
SSKJ²
ostrína -e ž (í)
1. lastnost, stanje ostrega: nož izgublja ostrino; ostrina konice / ostrina sluha, vida / ekspr.: ostrina besed; ostrina kazni, kritike, ocene / ekspr. ostrina nasprotja, problema / ostrina zime / ekspr. občudovali so ostrino njegovega razuma / ostrina posnetka / ekspr., v prislovni rabi z (vso) ostrino reči, povedati kaj ostro, odločno
2. oster, nabrušen del priprave, orodja: ostrina britve, kose, srpa
● ekspr. odlomil je ostrino njegovim besedam obzirno rekel, povedal zlasti kaj nasprotujočega; ekspr. ta človek žene vse na ostrino vse obravnava s prepirom; ekspr. spor gre na ostrino postaja vedno hujši, se zaostruje
♦ fot. naravnati ostrino naravnati objektiv tako, da je snemana slika razločna, jasna; globinska ostrina podatek, ki pove, pri kakšni razdalji je snemana slika razločna, jasna; min. ostrina stopnja natančnosti pri sejanju in ločevanju mineralnih zrn, izražena v odstotkih
SSKJ²
ostrínski -a -o prid. (ȋ)
fot., v zvezi ostrinska globina globinska ostrina:
SSKJ²
ostrítev -tve ž (ȋ)
ostrenje: priprava za ostritev / ostritev nasprotij
SSKJ²
ostríti -ím nedov., ostrèn (ī í)
1. delati kaj (bolj) ostro: ostriti konico, nož, rezilo; ostriti z brušenjem, klepanjem / pes si ob kosti ostri zobe
// dajati čemu koničasto obliko: ostriti hmeljevke, kolje / ostriti svinčnik šiliti
2. knjiž. delati kaj bolj razločno: zarja ostri vrhove gor; v mraku se ostrijo grebeni
// delati kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: ostriti kriterije, naziranja; merila za ocenjevanje se ostrijo
3. knjiž. delati bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev: ostriti čute, sluh, vid / ostriti si uho
// delati bolj sposobnega za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov: ostriti duha, razum / ostriti gledalčev okus
4. knjiž. večati1, stopnjevati: ostriti napetost, nasprotja / ostriti narodno zavest
● knjiž., ekspr. v tej reviji so ostrili pero zlasti mladi pisatelji so pisali vanjo; konji so začeli prhati in ostriti ušesa postavljati jih v pokončen položaj; knjiž. odnosi med njimi se vedno bolj ostrijo postajajo vedno bolj napeti
    ostrèč -éča -e:
    konj z ostrečimi ušesi; ostreča se nasprotja
SSKJ²
ostrívec -vca m (ȋ)
jezikosl. grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali nizki ton naglašenega dolgega zloga: zaznamovati z ostrivcem; krativec in ostrivec
SSKJ²
ostríž -a m (ī) zool.
1. nav. mn. morske ali sladkovodne ribe s podolgovatim, sploščenim telesom in bodicami na hrbtni plavuti, Percidae: loviti ostriže / rečni ostriž; sončni ostriž sladkovodna riba pisanih barv, živeča v Blejskem jezeru, Lepomis gibbosus
2. najhitrejša ptica ujeda, ki lovi zlasti manjše ptice; škrjančar: gnezdo ostriža
SSKJ²
ostrížek -žka m (ȋ)
odrezek: ostrižek blaga
// mn. odstriženi lasje: pomesti ostrižke
SSKJ²
ostríženec -nca m (ȋ)
ekspr. kdor ima ostrižene lase: mali ostriženec
SSKJ²
ostríženka -e ž (ȋ)
ekspr. ženska, ki ima ostrižene lase: ostriženke in dolgolaske
SSKJ²
ostrižíšče -a s (í)
prostor, kjer gojijo ostrige: ostrižišče je bilo prazno / veliko ostrižišče kraj, prostor, kjer je mnogo ostrig
SSKJ²
ostrižnják -a m (á)
ostrižišče: ostrižnjak med obrežnimi skalami
SSKJ²
ostrméti -ím dov. (ẹ́ í)
postati negiben, tog zaradi velikega duševnega vznemirjenja: ostrmel sem in nisem mogel naprej; kar ostrmeli so, ko so ga videli; dekle je ostrmelo od začudenja in groze / ostrmel je nad njeno lepoto njena lepota ga je zelo presenetila, osupnila
♦ gozd. smreka je pri podiranju ostrmela se pri padanju naslonila na sosednje drevo
SSKJ²
ostrníca -e ž (í)
nar. notranjsko tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja za sušenje krme: deteljo so sušili na ostrnicah / senene ostrnice
SSKJ²
ostro... prvi del zloženk
nanašajoč se na oster: ostrodlak, ostroglav, ostroumnost, ostroviden
SSKJ²
ostrodlák in ostrodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima ostro dlako: ostrodlak pes; ostrodlaka žival
SSKJ²
ostròg in ostróg -óga m (ȍ ọ́; ọ̑)
star. (vojaški) tabor, (vojaško) taborišče: turški ogledniki so se vtihotapili v ostrog; težko se je navadil na življenje v ostrogu
SSKJ²
ostróga -e ž (ọ̄)
1. nav. mn. priprava na jahalnih škornjih za spodbadanje konja: ostroge žvenketajo; pripenjati ostroge; zbosti z ostrogami
2. nar. robida, robidnica: nabirati ostroge
♦ bot. cevasti del venčnih listov nekaterih rastlin, v katerem nastaja nektar; nav. mn., zool. roženi izrastek na nogah nekaterih ptičjih samcev, zlasti petelina
SSKJ²
ostrógast -a -o prid. (ọ̄)
po obliki podoben ostrogi: ostrogasti izrastki, nohti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ostroglàv in ostrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
knjiž. ki ima koničasto, šilasto glavo: ostroglav človek / ostroglavi žeblji
SSKJ²
ostrogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
ki ostro, bistro gleda: ostrogled človek; ostrogleda ptica / ostroglede oči
SSKJ²
ostrogovína in ostrógovina -e ž (í; ọ̄)
nar. koroško robidovje: staro zidovje je preraščeno s trnjem in ostrogovino
SSKJ²
ostrokljún -a -o prid. (ȗ ū)
ki ima oster, koničast kljun: ostrokljuna čaplja / ostrokljuna jadrnica
SSKJ²
ostrokóten -tna -o prid. (ọ̑)
knjiž. ki ima ostre kote: ostrokotne črke
♦ geom. ostrokotni trikotnik trikotnik, ki ima vse kote ostre
SSKJ²
ostrolísten -tna -o prid. (ȋ)
bot., v zvezah: ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; ostrolistni javor javor s peterokrpimi listi, ki imajo listne zobce podaljšane v dolge konice, Acer platanoides; ostrolistni slezenovec rastlina z dlanasto deljenimi listi in rdečimi ali bledo rožnatimi cveti, Malva alcea
SSKJ²
ostrolístnica -e ž (ȋ)
bodika, božji les:
SSKJ²
ostronós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima oster, koničast nos: ostronosa ženica / ostronos obraz
SSKJ²
ostrorób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima oster rob, ostre robove: ostroroba deska, skala; ostrorobo kamenje / ostroroba pila
SSKJ²
ostróst tudi óstrost tudi ôstrost -i ž (ọ̑; ọ́; ó)
lastnost, značilnost ostrega: ostrost britve, noža / ostrost sluha / ostrost njenih besed ga je presenetila / ostrost spora se je stopnjevala
SSKJ²
ostrostrélec -lca m (ẹ̑)
kdor je posebej izurjen za streljanje z ostrostrelsko puško: ostrostrelec ga je zadel naravnost v glavo; policijski ostrostrelci; tarča, žrtev lokostrelca / izbrali so ga za ostrostrelca
// športnik, ki dobro strelja: gostom je v prvem polčasu uspelo ustaviti oba ostrostrelca domačega moštva; krilni ostrostrelec
SSKJ²
ostrostrélka -e ž (ẹ̑)
1. ženska, ki je posebej izurjena za streljanje z ostrostrelsko puško: pod natančnimi streli ostrostrelke je padlo več neprevidnih vojakov; ranjena ostrostrelka
// športnica, ki dobro strelja: izključitev ostrostrelke je vplivala na potek tekme
2. voj. ostrostrelska puška: ostrostrelka in strojnica
SSKJ²
ostrostrélski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ostrostrelce: ostrostrelska akcija
♦ voj. ostrostrelska puška posebej prirejena puška repetirka z daljnogledom in dometom do 1000 m
SSKJ²
ostrôta -e ž (ó)
star. ostrost: ostrota noža / začudil se je ostroti njenega glasu
SSKJ²
ostroúh -a -o prid. (ȗ ū)
knjiž. ki ostro, zelo dobro sliši: ostrouhi dečki so ga že od daleč zaslišali
SSKJ²
ostroúmen -mna -o prid.(ú ū)
sposoben hitro dojemati in zelo prodorno misliti: ostroumen človek; fant je ostroumen in priden / ostroumne misli; ostroumna pripomba
    ostroúmno prisl.:
    vprašanje je zelo ostroumno rešil
SSKJ²
ostroúmje -a s (ȗ)
knjiž. ostroumnost: svoje trditve podpira z velikim ostroumjem
SSKJ²
ostroúmnost -i ž (ú)
sposobnost ostrega dojemanja in zelo prodornega mišljenja: fant kaže veliko ostroumnost / s svojo ostroumnostjo bo še veliko dosegel
SSKJ²
ostròv -ôva m (ȍ ó)
star. otok1: pluli so okoli ostrova; skalnat ostrov
SSKJ²
ostrovíden -dna -o prid. (í ī)
ki ostro, zelo dobro vidi: ostrovidni fantje so ga zagledali že v daljavi; ostrovidni Indijanci
// knjiž. ki zna ostro, zelo dobro opazovati: odgovornost ga je naredila ostrovidnega
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ostrovídnost -i ž (í)
lastnost ostrovidnega človeka: ostrovidnost Indijancev je znana / knjiž. duhovna, psihološka ostrovidnost
SSKJ²
ostrozób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima ostre zobe: ostrozobi psi, zajci / ostrozobi gorski grebeni
● knjiž., ekspr. ostrozoba zloba velika, huda
SSKJ²
ostróžen1 -a -o prid. (ọ̑)
ki ima (nadete) ostroge: ostroženi škornji
♦ bot. ostroženi venčni listi listi, ki se podaljšujejo v ostrogo
SSKJ²
ostróžen2 -žna -o (ọ̑)
pridevnik od ostroga: ostrožno kolesce
SSKJ²
ostróžnica -e ž (ọ̑)
nar. robida, robidnica: nabirati ostrožnice; črne ostrožnice / ob poti se razraščajo ostrožnice
SSKJ²
ostróžnik -a m (ọ̑)
bot. rastlina z raznobarvnimi cveti, katerih listi so podaljšani v ostrogo, Delphinium: gojiti ostrožnike / poljski ostrožnik
SSKJ²
ostrúgati -am dov. (ū)
s struganjem narediti gladko, ravno: ostrugati parket
// s struganjem odstraniti: ostrugati vrhnjo plast barve / ostrugati kopito
SSKJ²
ostrupíti -ím dov., ostrúpil (ī í)
zastar. zastrupiti: ostrupil je ustreljeno veverico za vabo lisicam / svet mu je ostrupil srce
SSKJ²
ostrúpljati -am nedov. (ú)
zastar. zastrupljati: podgane so začeli ostrupljati / ti nauki so ga ostrupljali
SSKJ²
ostrúžek -žka m (ȗ)
nav. mn. kar odpade pri struženju: veter je vrtinčil prah in ostružke; lesni, kovinski ostružki / na vse strani so leteli ledeni ostružki / hrenovi ostružki ostržki
SSKJ²
ostrúžiti -im dov. (ú)
s struženjem narediti gladko, ravno: ostružiti doge, parket; ostružiti kovinske izdelke
// s struženjem odstraniti: ostružiti robove
    ostrúžen -a -o:
    ostružene deske; dobro ostružena tla
SSKJ²
ostŕv -í in -i ž (ȓ)
nar. tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja za sušenje krme: sušiti na ostrveh
SSKJ²
ostŕžek -žka m (ȓ)
nav. mn. kar odpade pri strganju: strgali so sveče in spuščali ostržke na tla; hrenovi ostržki; ostržki drevesne skorje
SSKJ²
ostúda -e ž (ȗ) knjiž.
1. gnus: zdelo se mu je, da bo bruhal od ostude
2. kar vzbuja gnus: take ostude ni mogel jesti
// ekspr. nemoralen, pokvarjen človek: ta zlobna ostuda ne bo zmagala
3. v povedni rabi izraža gnusnost, zoprnost česa: ostuda je, če tako ravnaš
SSKJ²
ostúden -dna -o prid., ostúdnejši (ú ū) nav. ekspr.
1. ki vzbuja gnus: ostudna golazen; ta jed je ostudna / ostuden prizor / ta človek je ostuden / odkrili so ostuden zločin; to je ostudna laž
2. z dajalnikom neprijeten, zoprn: hinavci so mi ostudni / v šoli mu je bila slovnica ostudna
● zastar. ima ostudno bolezen spolno bolezen
    ostúdno prisl.:
    ostudno se spačiti; ostudno sladke besede
SSKJ²
ostúditi -im dov. (ú ȗ)
zastar. pristuditi: vse to mu je ostudilo šolo
SSKJ²
ostúdnež -a m (ȗ)
ekspr. nemoralen, pokvarjen človek: s tem ostudnežem nočem imeti opravka / kot psovka izgini, ostudnež, je kriknila
SSKJ²
ostúdnica -e ž (ȗ)
ekspr. nemoralna, pokvarjena ženska: smehljaš se tej ostudnici
SSKJ²
ostúdnost -i ž (ú)
nav. ekspr. lastnost, značilnost ostudnega: ostudnost golazni / zdaj je začutil ostudnost svojega prejšnjega življenja / teh ostudnosti ne morem zapisati
SSKJ²
óstva -e ž (ọ̄)
nav. mn., rib. vilice, s katerimi lovijo ribe; osti: loviti z ostvami je po zakonu prepovedano; ostve na dolgem, močnem drogu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
óstvar -ja m (ọ̑)
1. rib. kdor lovi z ostmi: veslači in ostvarji
2. nav. mn., zool. morski členonožci s šestimi pari nog in z zadkom, podaljšanim v ost, Xiphosura: ostvarji in kačice
SSKJ²
ostvarítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ostvariti: ostvaritev načrtov, nalog / ostvaritev idealov; v tem je videl ostvaritev svojih želj / prišlo je do ostvaritve pravičnega reda / pomembna umetniška ostvaritev stvaritev, dosežek; ostvaritev društva ustanovitev
SSKJ²
ostváriti -im dov. (á ā)
1. knjiž. uresničiti, izvesti2, izpolniti: ostvariti ideje, načela, načrt; predlog se je nazadnje ostvaril / ostvariti sanje, želje
2. publ. imeti, doseči: podjetje je v tem letu ostvarilo precejšen dohodek; ostvariti možnosti za hitrejši razvoj / ostvariti narodno kulturo
    ostvárjen -a -o:
    ostvarjeni dohodki; ostvarjena zamisel; s tem je bilo samoupravljanje ostvarjeno
SSKJ²
ostvárjanje -a s (á)
glagolnik od ostvarjati: ostvarjanje ciljev, idej, načrtov / truditi se za ostvarjanje naprednih prizadevanj / ostvarjanje dohodka
SSKJ²
ostvárjati -am nedov. (á)
1. knjiž. uresničevati, izvajati, izpolnjevati: ostvarjati ideje, načrte, zamisli / ostvarjati želje
2. publ. imeti, dosegati: ostvarjati dohodek; ostvarjati možnosti za kaj / ostvarjati svojo književnost
SSKJ²
ostvarljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. uresničljiv, izvedljiv, izpolnljiv: ostvarljivi načrti; letni plan ni ostvarljiv; ostvarljive ideje / njegove želje niso ostvarljive / možnosti za to so težko ostvarljive dosegljive
SSKJ²
ostvarljívost -i ž (í)
knjiž. uresničljivost, izvedljivost, izpolnljivost: ostvarljivost načrta; še sam ni verjel v ostvarljivost svoje zamisli
SSKJ²
osúkniti -em dov. (ú ȗ)
nar. zasukati, obrniti: osukniti glavo; osuknil se je in skočil skozi vrata; osuknila se je kot vrtavka
SSKJ²
osumítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od osumiti: osumitev sodelavcev ga je vznemirila
SSKJ²
osúmiti -im dov. (ū ȗ)
vzbuditi, izraziti sum o kom: osumiti koga tatvine, vohunstva; osumili so ga, da je sodeloval z uporniki
    osúmljen -a -o:
    biti osumljen vohunstva; sam.:, ekspr. ali sem tudi jaz na listi osumljenih ali sem tudi jaz osumljen
SSKJ²
osúmljati -am nedov. (ú)
vzbujati, izražati sum o kom: nikoli ni osumljal ljudi / osumljali so jih, da imajo zveze s partizani sumili
SSKJ²
osúmljenec -nca m (ȗ)
kdor je osumljen: sumijo, da je bil požar podtaknjen in so osumljenca že priprli; politični osumljenci
SSKJ²
osúmljenka -e ž (ȗ)
ženska, ki je osumljena: objavili so opis osumljenke
SSKJ²
osúpel -pla -o [osupəu̯] prid. (ú)
nav. ekspr. zelo začuden: osupel človek; bil je osupel; ves osupel je odkimal / osupel pogled
    osúplo prisl.:
    osuplo pogledati, vprašati; 
prim. osupniti
SSKJ²
osúpiti -im dov. (ú ȗ)
knjiž. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi; osupniti: njegov jezni pogled jo je osupil; govornikove besede so poslušalce osupile; brezoseb. osupilo jo je, da se je že vrnil
    osúpljen -a -o:
    osupljen ženski glas
SSKJ²
osúpljati -am nedov. (ú)
nav. ekspr. delati, povzročati, da se kdo zelo čudi: hiša ga je osupljala s svojo razkošnostjo; nova odkritja ga vedno znova osupljajo
● publ. podatek, da se je večina diplomantov zaposlila v tujini, osuplja vznemirja, skrbi
    osupljajóč -a -e:
    občinstvo je navdušila osupljajoča izrazna moč igralcev
SSKJ²
osupljív -a -o prid. (ī í)
nav. ekspr. ki koga osupne: osupljiv prizor; osupljivi rezultati; osupljiva novica
// zelo velik: dosegel je osupljiv uspeh; njegova odkritost je naravnost osupljiva
    osupljívo prisl.:
    osupljivo odgovoriti; osupljivo preprosto prikazati; fant je osupljivo priden
SSKJ²
osupljívost -i ž (í)
nav. ekspr. lastnost, značilnost osupljivega: osupljivost novice, trditve
SSKJ²
osúplost -i ž (ú)
nav. ekspr. stanje osuplega človeka: na njenem obrazu se je kazala osuplost; kar zažvižgal je od osuplosti
SSKJ²
osúpniti -em dov. (ú ȗ) nav. ekspr.
1. zelo se začuditi: ob tej novici je osupnila; osupnil je nad njeno razgledanostjo
2. preh. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi: dogodek je osupnil javnost; vse je osupnila dečkova podobnost z dedom; brezoseb. osupnilo me je, da je kljub bolezni prišel
    osúpnjen -a -o knjiž.
    osupel: bil je osupnjen nad njihovo neobčutljivostjo; ves osupnjen je stekel za njim; prisl.: osupnjeno pogledati, vprašati; 
prim. osupel
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
osúpnjenje -a s (ȗ)
glagolnik od osupniti: prizor je vzbudil osupnjenje vseh navzočih / beseda ga je zbudila iz osupnjenja osuplosti
SSKJ²
osúpnjenost -i ž (ȗ)
knjiž. osuplost: njene oči so izražale osupnjenost; od osupnjenosti je kar obstal
SSKJ²
osúšek -ška m (ȗ)
agr. izgubljanje vlage, vode, zlasti pri uskladiščenih živilih: izgube zaradi osuška; osušek pri sadju, siru / majhen, velik osušek
SSKJ²
osuševálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na osuševanje: osuševalna dela / osuševalni jarki; osuševalne naprave
SSKJ²
osuševánje -a s (ȃ)
glagolnik od osuševati: osuševanje barja, zemljišča
SSKJ²
osuševáti -újem nedov. (á ȗ)
z odstranjevanjem vode, vlage delati bolj suho: osuševati zemljišče
SSKJ²
osušítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od osušiti: za osušitev te tkanine je potreben vsaj en dan / osušitev močvirja je bila zelo draga
SSKJ²
osušíti -ím dov., osúšil (ī í)
1. z odstranitvijo vode, vlage narediti bolj suho: osušiti perilo; na rahlo je osušila obraz z brisačo; grlo se mu je čisto osušilo od govorjenja / osušiti posodo s krpo obrisati; popolnoma premočen je bil, komaj so ga osušili mu posušili obleko / osušiti barje, močvirje; studenec se je osušil
2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: v gostilni so ga dobro osušili; pri kartanju so ga osušili za težke tisočake; z nakupom pohištva se je popolnoma osušil
● ekspr. osušiti kozarec, steklenico do dna izpiti do konca, popolnoma
    osušèn -êna -o:
    osušena denarnica; osušeno barje; osušeno sadje
SSKJ²
osúti osújem dov., osúl in osùl (ú ȗ)
1. obdati rastline z zemljo: osuti krompir; osuti vrtnice; pren. zima je osula veje z ivjem; drevo se je osulo s cvetjem
2. povzročiti, da kaj v večjih količinah odpade: veter je osul listje z drevja
    osúti se 
    1. v večjih količinah pasti s česa: zaradi slane se je listje osulo
    // izgubiti cvete, liste, seme: cvet se posuši in osuje; paziti, da se snopi preveč ne osujejo
    2. knjiž., ekspr. miniti, preiti: poletje se je osulo skoraj neopazno / ljubezen, sreča, upanje se kmalu osuje; življenje se mu bo osulo
    ●     star. izpuščaj se osuje po koži izpusti
    osúl in osùl -úla -o:
    osulo igličevje
    osút -a -o:
    krompir je že osut; trta je bila osuta in prazna; osuto seme
SSKJ²
osúti se ospèm se dov., ospí se ospíte se; osúl se in osùl se osúla se in ospèl se in ospél se ospéla se; osút (ú ȅ)
pesn. osuti se osujem se: cvetje se ospe / ljubezen, sreča se kmalu ospe mine, preide
● star. izpuščaj se ospe izpusti
    ospèl in ospél -éla -o:
    ospeli cvetovi
SSKJ²
osúvati -am tudi osújem in osuváti osúvam tudi osújem dov., osúvaj osúvajte in osuvájte; osuvál tudi osúval (ú; á ú)
večkrat suniti, udariti, zlasti z nogo: osuval ga je in zapodil; osuvati psa / osuvati z nogami / osuvati z nožem
SSKJ²
osvajáč -a m (á)
ekspr. osvajalec: nemški osvajači; boj proti osvajačem / fant se ima za osvajača
SSKJ²
osvajálec -lca [osvajau̯ca tudi osvajalca] m (ȃ)
1. kdor z bojem spravi tuje ozemlje pod svojo oblast: osvajalci so si razdelili slovensko ozemlje; fašistični osvajalci; boj proti osvajalcu
2. publ. kdor kaj dobiva, dosega: osvajalec kolajn
3. ekspr. kdor pride v težko dostopen kraj, zlasti prvi: pogumni osvajalci gorskih vrhov
4. ekspr. kdor si zna pridobiti (ljubezensko) naklonjenost drugih oseb, zlasti nasprotnega spola: sloveti kot osvajalec; osvajalec ženskih src
SSKJ²
osvajálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na osvajanje: osvajalna politika / osvajalne vojne / osvajalna taktika pri vzponu / osvajalna moč njegovih pesmi
SSKJ²
osvajálka -e [osvajau̯ka tudi osvajalka] ž (ȃ)
1. ženska ali država, ki z bojem spravi tuje ozemlje pod svojo oblast: osvajalka čezmorskih dežel / država osvajalka
2. publ. ženska ali država, ki kaj dobiva, dosega: osvajalka medalj
3. ekspr. ženska ali država, ki pride v težko dostopen kraj, zlasti prva: države osvajalke vesolja
4. ekspr. ženska, ki si zna pridobiti (ljubezensko) naklonjenost drugih oseb, zlasti nasprotnega spola: osvajalka moških; osvajalka ljudskih src
SSKJ²
osvajálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost osvajalnega: osvajalnost imperialističnih vojn / ekspr. osvajalnost umetnine
SSKJ²
osvajálski -a -o [osvajau̯ski in osvajalski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na osvajalce ali osvajanje: imeti osvajalske namene; udeleževati se osvajalskih pohodov; osvajalska država / osvajalski pogled
SSKJ²
osvájanje -a s (á)
glagolnik od osvajati: osvajanje tujih ozemelj; imperialističen značaj Napoleonovih osvajanj / osvajanje vesolja / osvajanje ženskih src / osvajanje učne snovi
SSKJ²
osvájati -am nedov. (á)
1. z bojem spravljati tuje ozemlje pod svojo oblast: osvajati dežele
2. ekspr. prihajati v težko dostopne kraje, zlasti prvi: osvajati globine morja, vrhove
// prihajati na posamezna mesta težko dostopnega kraja, prostora: osvajati ocean, vesolje
3. ekspr. pridobivati si naklonjenost, ljubezen koga: pevka je osvajala poslušalce / njegov nasmeh osvaja / zna osvajati ženske; že dalj časa jo osvaja si prizadeva pridobiti njeno ljubezen
// vzbujati pozitiven odnos do česa: gibanje ga je začelo osvajati; glasba ga osvaja
4. publ. dobivati, dosegati: osvajati medalje / naši tekmovalci osvajajo prva mesta
5. publ. učiti se, priučevati se: spominsko osvajati snov / tovarna osvaja nove tehnološke postopke
● publ. ideja je bila privlačna in množice so jo hitro osvajale sprejemale; ekspr. ta šport osvaja svet pridobiva vedno več privržencev; publ. tovarna že osvaja tuje tržišče začenja prodajati svoje izdelke na tujem tržišču; publ. osvajati znanje pridobivati; publ. kapital si je osvajal države gospodoval nad njimi, imel nad njimi oblast
    osvajajóč -a -e
    1. deležnik od osvajati: prodirali so naprej, osvajajoč deželo za deželo; govoril je navdušeno, s svojo prikupnostjo osvajajoč poslušalce; imeti osvajajočo moč
    2. ekspr. zelo privlačen, prikupen: nisem še srečal tako osvajajočega človeka / imeti osvajajoč glas; osvajajoč nasmešek / osvajajoč pogled na mesto
SSKJ²
osváljek -jka m (ȃ)
star. svaljek: sredica kruha se je med njegovimi prsti spreminjala v osvaljek; močnati osvaljki
// (z rokami) zmečkana stvar, zlasti papir, tkanina: časopis je zmečkal in osvaljek vrgel v peč
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
osvaljkáti -ám in osváljkati -am dov.(á ȃ; ȃ)
zastar. narediti svaljke iz česa: osvaljkati testo
    osvaljkáti se, in osváljkati se
    spraviti se v svaljke: koža se mu je ogulila in osvaljkala
    osvaljkán in osváljkan -a -o:
    osvaljkana moka
SSKJ²
osvedóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar.
1. dokazati, potrditi: s svojim delom je osvedočil njegove besede
2. prepričati: ta dogodek jih je osvedočil, da ljudje ne poznajo usmiljenja; hotel se je osvedočiti o dejanskem stanju
SSKJ²
osvestítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od osvestiti: idejna, politična osvestitev ljudi / doživeti osvestitev dejanja, krivde
SSKJ²
osvéstiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. narediti, povzročiti, da kdo kritično presoja, spoznava svoja in tuja dejanja, mnenja ali čuti odgovornost zanje: osvestiti doraščajočo mladino; idejno, politično se osvestiti
// knjiž. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: pisatelj jih želi osvestiti krivde; ekspr. novica ga je do kraja osvestila / v zadnjem trenutku se je osvestil nevarnosti zavedel
2. zastar. zbuditi iz nezavesti, spraviti k zavesti: dolgo je trajalo, da so ga osvestili; v nočnem hladu se je hitro osvestil
    osvéščen -a -o:
    ravnanje osveščenega človeka; idejno, politično osveščena družba; prisl.: osveščeno delovati; osveščeno storiti kaj zavestno
SSKJ²
osvéščanje -a s (ẹ́)
glagolnik od osveščati: družbeno, idejno, moralno, politično osveščanje ljudi; osveščanje o potrebi kulturnega delovanja / osveščanje zavesti
SSKJ²
osvéščati -am nedov. (ẹ́)
1. delati, povzročati, da kdo kritično presoja, spoznava svoja in tuja dejanja, mnenja ali čuti odgovornost zanje: osveščati mladega človeka; kulturno, politično osveščati družbo
// knjiž. delati, da kdo kaj spozna, se česa zave: njegov zgled jih je osveščal dolžnosti / osveščati se krivde zavedati se
2. zastar. zbujati iz nezavesti, spravljati k zavesti: utopljenca so zaman osveščali; počasi se je začel osveščati
SSKJ²
osvéščenost -i ž (ẹ̑)
lastnost osveščenega človeka: manjka jim osveščenosti; družbena, kulturna, politična osveščenost
SSKJ²
osveščeválen -lna -o prid. (ȃ)
ki osvešča: osveščevalna vloga knjige / osveščevalno hotenje
SSKJ²
osvéta -e ž (ẹ̑)
zastar. maščevanje: snovati osveto / to je storil iz osvete
// v zvezi krvna osveta krvno maščevanje: tam še obstaja krvna osveta
SSKJ²
osvétiti1 -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
zastar. maščevati: osvetiti očetovo smrt; osvetiti se komu; osvetil se je nad otroki
SSKJ²
osvetíti2 in osvétiti -im dov. (ī ẹ́)
knjiž. osvetliti: svetilka se je zibala in od časa do časa osvetila kot, v katerem sta sedela / zarja je osvetila hribe
SSKJ²
osvétje -a s (ẹ̑)
astron. samostojni zvezdni sestav; galaksija: gibanje osvetja / beg osvetij medsebojno oddaljevanje osvetij
SSKJ²
osvetlítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od osvetliti: enakomerna, trenutna osvetlitev / slaba osvetlitev stanovanjskih prostorov / enostranska osvetlitev pojava; podrobna osvetlitev problema, vprašanja / določiti osvetlitev filma; tabele za osvetlitev / časovna osvetlitev ki je daljša od ene sekunde; čas osvetlitve
SSKJ²
osvetlíti -ím dov., osvétli in osvêtli; osvétlil (ī í)
1. narediti, povzročiti, da postane kaj svetlo, vidno: razstavljene kipe in slike so osvetlili z reflektorji; petrolejka je medlo osvetlila sobo / blisk je za hip osvetlil pokrajino; pren., ekspr. nasmeh ji je osvetlil obraz
// oskrbeti s svetlobo: osvetliti voz; letališče so osvetlili z velikimi neonskimi svetilkami; stanovanjske prostore so dobro osvetlili
2. z brisanjem, drgnjenjem narediti, da se kaj sveti, blešči: s krpo osvetliti kozarce, porcelan, okno / namazana tla je osvetlila s klobučevino
3. nav. ekspr. nazorno, izčrpno opisati, prikazati kaj: pisatelj je v umetniški obliki osvetlil tragedijo Pohorskega bataljona; kritično osvetliti neuspeh; osvetliti problem od vseh strani / nekatere nejasnosti bo treba še osvetliti pojasniti; podatki so stanje dobro osvetlili ponazorili
4. fot. dopustiti učinkovanje svetlobe na film, ploščo pri fotografiranju ali filmanju: premalo je osvetlil / osvetliti film, ploščo
● knjiž., ekspr. s pesmijo si je osvetlila težke dni jih naredila lepše, bolj vesele
♦ geom. uporabiti točko v funkciji svetila, ki s povzročenimi sencami daje objektu plastičen videz
    osvetljèn -êna -o:
    premalo osvetljen film; slabo osvetljen položaj; medlo osvetljen prostor; osvetljene izložbe; osvetljena ploskev
SSKJ²
osvetlítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na osvetlitev: osvetlitvene naprave; vhodna vrata so navadno brez osvetlitvenih odprtin / osvetlitveni čas
SSKJ²
osvetljáč -a m (á)
film., gled. osvetljevalec: bil je osvetljač in pomočnik pri najrazličnejših delih
SSKJ²
osvetljáva -e ž (ȃ)
glagolnik od osvetljevati: poskrbeti za osvetljavo; pomanjkljiva, slaba osvetljava; nočna osvetljava; stranska, umetna osvetljava slike / avtor podaja črno-belo osvetljavo takratnega življenja; kritična osvetljava položaja, razmer, razvoja
SSKJ²
osvetljênost -i ž (é)
1. lastnost, značilnost osvetljenega: slaba osvetljenost ceste / ekspr. pomanjkljiva osvetljenost problema
♦ fot. nepravilna osvetljenost filma; gled. osvetljenost odra
2. fiz. razmerje med svetlobnim tokom in osvetljeno površino pri pravokotnem vpadu: osvetljenost prostorov je šestdeset luksov; enota, priprava za merjenje osvetljenosti
SSKJ²
osvetljeválec -lca [osvetljevau̯ca in osvetljevalca] m (ȃ)
1. film., gled. kdor se (poklicno) ukvarja z osvetljevanjem: razpisali so mesto osvetljevalca / filmski, gledališki osvetljevalec
2. priprava za osvetljevanje: namestili so močne osvetljevalce
SSKJ²
osvetljeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na osvetljevanje: osvetljevalne luči, naprave
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
osvetljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od osvetljevati: priprave za osvetljevanje / izboljšati osvetljevanje cest / podrobno osvetljevanje problemov / osvetljevanje filma
SSKJ²
osvetljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, povzročati, da postane kaj svetlo, vidno: oder so izmenoma osvetljevali in zatemnjevali; svetilka slabo osvetljuje prostor / vzhajajoče sonce osvetljuje vrhove
// oskrbovati s svetlobo: ceste nič ne osvetljujejo
2. nav. ekspr. nazorno, izčrpno opisovati, prikazovati kaj: pisatelj osvetljuje tedanje družbene razmere; jasno osvetljevati dogodke, pojave, probleme / podatki dobro osvetljujejo gospodarski položaj ponazarjajo
3. fot. dopuščati učinkovanje svetlobe na film, ploščo pri fotografiranju ali filmanju: premalo, preveč osvetljevati film
    osvetljujóč -a -e:
    oder osvetljujoči reflektorji
SSKJ²
osvetožêljnost -i ž (é)
zastar. maščevalnost: bali so se ga zaradi njegove osvetoželjnosti / uboj iz osvetoželjnosti
SSKJ²
osveževáti -újem nedov. (á ȗ)
1. povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto: rosa osvežuje rastline; osveževati zrak
// povzročati, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: gibanje na zraku osvežuje telo; osveževati se v hladni vodi / ekspr. s svojim pripovedovanjem ga je naravnost osveževala poživljala
2. nav. ekspr. povzročati, da postane kaj spet navzoče v zavesti: predavanja so nam samo osveževala že znano snov; osveževati si znanje
    osvežujóč -a -e:
    osvežujoč dež, hlad; osvežujoča pijača; prisl.: veter je osvežujoče pihal v obraz
SSKJ²
osvežílec -lca m (ȋ)
priprava s sredstvom za osvežitev česa, zlasti zraka: uporabiti osvežilec prostorov
SSKJ²
osvežílen -lna -o prid.(ȋ)
ki osveži, osvežuje: osvežilen veter; osvežilna kopel, pijača
    osvežílno prisl.:
    ta sok deluje osvežilno
SSKJ²
osvežílo -a s (í)
sredstvo za osvežitev: v kopališču so si privoščili osvežila; ponuditi kavo kot osvežilo / dati komu pijačo v osvežilo za osvežitev
SSKJ²
osvežítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od osvežiti: osvežitev ozračja / za osvežitev je popil limonado / včerajšnja predstava je bila prava osvežitev / osvežitev spomina
● ekspr. v ekipi bi potrebovali osvežitve novih, mladih članov; publ. napovedujejo osvežitve z nevihtami dež; ekspr. repertoar je potreben osvežitve sprememb, ki bi ga poživile
SSKJ²
osvežíti -ím tudi osvéžiti -im dov., osvéžil (ī í; ẹ̑)
1. povzročiti, da postane kaj bolj sveže, čisto: dež je osvežil drevje; veter je osvežil ozračje
// povzročiti, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: mrzla pijača ga je osvežila; večerni sprehod jo je osvežil; osvežiti se z mrzlo vodo / osvežiti (si) obraz z limoninim sokom / ekspr. s prijetnim pripovedovanjem ga je osvežila poživila
2. nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj spet navzoče v zavesti: osvežiti komu spomin na stare čase; osvežiti si znanje fizike
3. ekspr. narediti, da postane kaj spet bolj vidno, izrazito: osvežiti barve na sliki, steni
● ekspr. osvežiti stara poznanstva obnoviti
♦ agr. osvežiti pasmo izboljšati jo s križanjem znotraj pasme
    osvežèn -êna -o tudi osvéžen -a -o:
    osvežena se je lotila dela
SSKJ²
osvínčiti -im dov. (í ȋ)
teh. posvinčiti: osvinčiti pločevino
● knjiž., ekspr. jezerska gladina se je v mraku osvinčila postala siva kot svinec
SSKJ²
osvinjáti -ám dov. (á ȃ) slabš.
1. umazati, onesnažiti: s čevlji so osvinjali kuhinjo in sobo; osvinjati si obleko
2. vzeti ugled, osramotiti: zelo jo je osvinjal pri sosedih
SSKJ²
osvít -a m (ȋ)
knjiž. sij, svit: osvit žarkov / ožarjen z osvitom zmagoslavja
● knjiž. jutranji osvit zora, svit
SSKJ²
osvobájanje -a s (á)
glagolnik od osvobajati: osvobajanje zasedenega ozemlja; osvobajanje izpod tuje oblasti / osvobajanje naroda / osvobajanje internirancev iz taborišč / notranje osvobajanje človeka
SSKJ²
osvobájati -am nedov. (á)
1. navadno z bojem delati, povzročati, da kako ozemlje ni več pod tujo oblastjo: osvobajati deželo, državo; vojska osvobaja zasedena območja / slovenski narod se je začel osvobajati
// navadno z bojem povzročati, da postane kdo prost, svoboden: osvobajati talce, ujetnike
2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom delati, povzročati, da kdo preneha biti deležen
a) kakega neprijetnega stanja: osvobajati suženjstva, tlake / počasi se je začel osvobajati obveznosti
b) česa sploh: osvobajati koga odvisnosti, vpliva; osvobajati se čustev, misli
3. knjiž. delati, povzročati, da postane kdo deležen notranjega miru, sprostitve: glasba ga osvobaja / svoboda jih je notranje osvobajala in oblikovala
● publ. pri eksploziji atomske bombe se osvobaja zelo velika energija sprošča
    osvobajajóč -a -e:
    padli so, osvobajajoč svojo domovino
SSKJ²
osvobodílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na osvoboditev: osvobodilna gibanja zatiranih narodov
// nanašajoč se na osvoboditev jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno: krepitev osvobodilnega gibanja po italijanski kapitulaciji / osvobodilni boj slovenskega naroda; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) [OF] slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941
SSKJ²
osvobodítelj -a m (ȋ)
kdor koga osvobodi: prebivalci mesta so nestrpno pričakovali osvoboditelje
SSKJ²
osvobodíteljica -e ž (ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki koga osvobodi: pokopati padle osvoboditelje in osvoboditeljice / novo oblast so pozdravili kot osvoboditeljico in rešiteljico
SSKJ²
osvobodítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od osvoboditi: osvoboditev dežele izpod okupatorja; borci za osvoboditev domovine / narodna osvoboditev; nekdaj Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije / obletnica osvoboditve iz taborišč / osvoboditev izpod tlačanstva; osvoboditev od odgovornosti / osvoboditev delavskega razreda
● že od osvoboditve nas ni obiskal od leta 1945; bilo je nekaj mesecev po osvoboditvi po 9. maju 1945
SSKJ²
osvobodíti -ím dov., osvobódil (ī í)
1. navadno z bojem narediti, povzročiti, da kako ozemlje ni več pod tujo oblastjo: osvoboditi deželo, državo; vojaki so osvobodili mesto / osvoboditi slovenski narod; ljudstvo se je osvobodilo / osvoboditi se izpod tuje oblasti
// navadno z bojem povzročiti, da postane kdo prost, svoboden: osvoboditi talce, ujetnike / gospodar je osvobodil sužnja
2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom narediti, povzročiti, da kdo preneha biti deležen
a) kakega neprijetnega stanja: osvoboditi suženjstva, tlake / osvobodili so ga iz zapora izpustili so ga / osvoboditi koga plačevanja davkov oprostiti; denarna pomoč jo je osvobodila skrbi; publ. osvoboditi koga od odgovornosti oprostiti ga odgovornosti; s težavo se je osvobodil mučne obveznosti
b) česa sploh: osvoboditi koga odvisnosti, vplivov okolja; pren. osvoboditi filozofijo dogem
3. knjiž. narediti, povzročiti, da postane kdo deležen notranjega miru, sprostitve: branje knjige ga je osvobodilo / glasba ga je notranje osvobodila
4. zastar. rešiti, iztrgati: s težavo so ga osvobodili iz deroče reke; komaj se je osvobodila njegovega prijema
● ekspr. tatovi so ga osvobodili vsega denarja so mu ga vzeli, ukradli; publ. osvoboditi delavski razred narediti, povzročiti, da delavci sami razpolagajo s proizvajalnimi sredstvi
    osvobojèn -êna -o:
    človek, osvobojen mitov in dogem; osvobojeni talci; osvobojena dežela
    ●     publ. osvobojeno delo delo, pri katerem delavci sami razpolagajo s proizvajalnimi sredstvi; osvobojeno ozemlje med narodnoosvobodilnim bojem ozemlje pod upravo narodnoosvobodilnih odborov
SSKJ²
osvobojênec -nca m (é)
kdor je osvobojen: osvobojenci so se zbrali pred taboriščem
♦ zgod. osvobojenec pri starih Rimljanih nekdanji suženj, ki mu je gospodar dal svobodo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
osvobojênje -a s (é)
glagolnik od osvoboditi: osvobojenje domovine / osvobojenje umetnosti od religije
SSKJ²
osvobojênka -e ž (é)
ženska, ki je osvobojena: osvobojenci in osvobojenke
SSKJ²
osvobojênost -i ž (é)
ekspr. stanje osvobojenega: osvobojenost od odvisnosti, vplivov
SSKJ²
osvobojeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na osvobajanje: osvobojevalno dejanje, gibanje / osvobojevalna in odrešilna moč glasbe / star. osvobojevalni boj osvobodilni boj
SSKJ²
osvobojeváti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. osvobajati: osvobojevati domovino / osvobojevati se čustev, strasti
SSKJ²
osvojeválec -lca [osvojevau̯ca tudi osvojevalca] m (ȃ)
osvajalec: fašistični osvojevalci / osvojevalci gorskih vrhov
SSKJ²
osvojítelj -a m (ȋ)
osvajalec: Rimljani in drugi osvojitelji / osvojitelj gorskih vrhov
SSKJ²
osvojítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od osvojiti: osvojitev dežele / upati na osvojitev prvega mesta / spominska osvojitev snovi; osvojitev proizvodnje strojnih delov
2. knjiž. kar je osvojeno: razširil je osvojitve svojega očeta
SSKJ²
osvojíti -ím dov., osvójil (ī í)
1. z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: osvojiti sosednje dežele; Napoleon si je hotel osvojiti Evropo / osvojiti trdnjavo zavzeti / v naskoku, z naskokom osvojiti; pren. ti ljudje bodo z znanjem osvojili svet
♦ šah. osvojiti nasprotnikovega kmeta
2. ekspr. priti v težko dostopen kraj, zlasti prvi: osvojiti južni tečaj, vrh / pragozda niso mogli osvojiti
3. ekspr. pridobiti si naklonjenost, ljubezen koga: z ljubeznivim sprejemom nas je predsednik popolnoma osvojil; pevka je osvojila poslušalce; s takim ravnanjem je osvojil naša srca / osvojiti dekle; osvojil si je njeno srce
// vzbuditi pozitiven odnos do česa: novo gibanje ga je popolnoma osvojilo
4. publ. dobiti, doseči: osvojiti nagrado, pokal / osvojiti prvo mesto; osvojiti naslov državnega prvaka
5. publ. naučiti se, priučiti se: osvojiti nove besede; pes osvoji vajo; osvojiti si novo snov / naša industrija je že osvojila izdelavo teh strojev
6. publ. sprejeti: kongres je osvojil poročilo o delu; osvojiti predlog; osvojiti si načelo narodne samoodločbe
● zastar. osvojili so ga spomini na tista leta prevzeli; publ. drama je osvojila vse evropske odre je bila uprizorjena v vseh evropskih gledališčih; ekspr. po enourni hoji smo osvojili Šmarno goro prišli na vrh; ekspr. na zabavi si ga je kar osvojila dosegla, da je bil samo v njeni družbi; publ. osvojiti (si) evropsko tržišče začeti prodajati svoje izdelke na evropskem tržišču; publ. osvojil si je veliko znanje pridobil
    osvojèn -êna -o:
    osvojeni pokali; osvojen je nov vrh tega pogorja; njegova zamisel je bila osvojena; osvojeno mesto
SSKJ²
osvojljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da osvojiti: trdnjava je osvojljiva / stena je težko osvojljiva
2. zastar. osvajajoč: iz njega je žarela osvojljiva moč
SSKJ²
ošáben -bna -o prid., ošábnejši (á ā)
ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže prezir, zaničevanje do drugih: ošaben človek; zaradi svoje lepote je bila zelo ošabna; ošaben je kot petelin na gnoju / ošaben obraz
● ekspr. zadaj se je dvigalo ošabno poslopje veliko, razkošno
    ošábno prisl.:
    ošabno se držati, govoriti, se vesti
SSKJ²
ošábnež -a m (ȃ)
ekspr. ošaben človek: tega ošabneža ne mara; ošabnež in prevzetnež
SSKJ²
ošábnica -e ž (ȃ)
ekspr. ošabna ženska: te ošabnice se izogiba
SSKJ²
ošábnost -i ž (á)
lastnost ošabnega človeka: ne mara je zaradi njene ošabnosti / v svoji ošabnosti tega ni upošteval
SSKJ²
oščájati se1 -am se nedov. (á)
vulg. opravljati malo potrebo: skozi okno je videl voznike, ki so se oščajali na dvorišču
SSKJ²
oščájati se2 -am se nedov. (á)
zastar. obotavljati se, omahovati: kaj se še oščajaš, pojdi z njimi
SSKJ²
oščèp -épa m (ȅ ẹ́)
zastar. tanka lesena palica z zelo ostro kovinsko konico za bojevanje; kopje: oščep ga je zadel v srce / bojni oščep
SSKJ²
oščétkati -am dov. (ẹ̑)
očistiti, zgladiti s ščetko: oščetkati lase, zobe / oščetkati klobuk, obleko okrtačiti
    oščétkan -a -o:
    oščetkani lasje; obleka je bila skrbno polikana in oščetkana
SSKJ²
oščípati -am tudi -ljem dov., tudi oščipála (í)
1. s ščipanjem vzdražiti ali povzročiti bolečino: vsega je oščipal
2. s ščipanjem odstraniti: oščipati jagode z grozda
SSKJ²
ošémiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
našemiti: ošemili so ga v medveda / nima okusa, otroke zmeraj tako ošemi
    ošémljen -a -o:
    ošemljeni otroci so hodili od hiše do hiše
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ošíbati -am dov. (ȋ)
1. pretepsti s šibo: ošibali so jih do krvi
2. nav. ekspr. ostro, učinkovito nastopiti proti komu, zlasti v javnosti: ošibal je tiste, ki so to podpirali / ošibati koga javno, v časopisih / ošibati napake, razmere
SSKJ²
ošibéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. oslabeti: ošibela je od bolezni / srce mu je ošibelo
    ošibèl in ošibél -éla -o:
    ošibele noge; ošibelo telo
SSKJ²
ošibíti -ím dov., ošíbil (ī í)
knjiž. oslabiti: poškodba ga je precej ošibila / s tem ugovorom je ošibil njegove dokaze
    ošibljèn -êna -o:
    ošibljen od dolgotrajnih naporov
SSKJ²
ošíliti -im dov. (í ȋ)
narediti ostro, koničasto: ošiliti konico, mino / ošilil je več kolov; ošiliti svinčnik
    ošíliti se ekspr.
    postati ožji, koničast: zaradi bolezni se ji je brada ošilila; nos se mu je še bolj ošilil
    ošíljen -a -o:
    ima droben, nekoliko ošiljen obraz; ošiljen svinčnik
    ●     ekspr. vsi so imeli usta odprta in ušesa ošiljena so zelo pozorno poslušali
SSKJ²
ošíniti -em dov. (í ȋ)
1. na hitro pogledati: posmehljivo ga je ošinila in odšla / z očmi ga je ošinila skrivaj, od strani; ošinil jo je z jeznim, ostrim pogledom
2. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom; ošvrkniti: ošiniti konja z bičem; ošinila jo je z metlo
● ekspr. vrstice je le ošinil na hitro, površno prebral; knjiž. obstala je, kakor bi jo strela ošinila oplazila, zadela
    ošínjen -a -o:
    bil je ošinjen od strele
SSKJ²
ošínjati -am nedov. (í)
večkrat na hitro pogledati: ošinjala je goste drugega za drugim / njene oči so ošinjale vsakega sobesednika; z očmi, pogledi ošinjati koga
SSKJ²
oškódba -e ž (ọ̑)
glagolnik od oškoditi: oškodba upnikov / ublažiti oškodbe
SSKJ²
oškóditi -im dov. (ọ̄ ọ̑)
zastar. oškodovati: precej ga je oškodil
● zastar. alkohol oškodi telo okvari, poškoduje
SSKJ²
oškodovánec -nca m (á)
kdor je oškodovan: oškodovanec je zahteval povračilo; povrniti škodo oškodovancu
SSKJ²
oškodovánje -a s (ȃ)
glagolnik od oškodovati: oškodovanje kupcev / oškodovanje tujih koristi
SSKJ²
oškodovánka -e ž (á)
ženska, ki je oškodovana: vrniti oškodovanki ukradeni denar
SSKJ²
oškodováti -újem tudi oškódovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̄)
1. povzročiti, narediti, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobiti: s takim ravnanjem so oškodovali delavce; oškodovati koga pri kupčiji
// povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: stroški, ki jih je imel z očetovo boleznijo, so ga precej oškodovali / kot vljudnostna fraza pri pogostitvi, obdaritvi: preveč vas bomo oškodovali; kaj ste se tako oškodovali
2. povzročiti, narediti, da je kake nematerialne dobrine manj: oškodovati družbene koristi; oškodovati ugled koga; kulturno dediščino so oškodovali za velike vrednosti
3. star. poplačati: lep razgled nas je oškodoval za težave na strmi poti
● zastar. ta bolezen lahko oškoduje srce okvari, poškoduje
    oškodován tudi oškódovan -a -o:
    biti oškodovan v svojih pravicah
SSKJ²
oškórnjan -a -o prid. (ọ̑)
ekspr. obut v škornje: bil je lepo oškornjan / z oškornjano nogo je sunil konja v trebuh
SSKJ²
oškrábati -am tudi -ljem dov., tudi oškrabála (á)
nar. oškrbiti: pri pospravljanju je oškrabala ogledalo / videti je bilo, kakor da bi ga miši oškrabale
    oškrában -a -o:
    oškraban umivalnik; oškraban zid pod oknom okrušen
SSKJ²
oškŕbati -am tudi -ljem dov. (ŕ r̄)
oškrbiti: oškrbati posodo; skledica se je pri padcu oškrbala
    oškŕban -a -o:
    oškrban lonček
SSKJ²
oškŕbiti -im, in oškrbíti in oškŕbiti -im dov. (ŕ ȓ; ī ŕ)
povzročiti, da odpadejo majhni deli, navadno s površine česa: pri pomivanju je oškrbila skledo; žaga se je ob žeblju oškrbila / krogle so oškrbile steno okrušile
    oškŕbljen -a -o:
    oškrbljeni krožniki; oškrbljen rob steklenice; oškrbljena posoda
SSKJ²
oškŕbniti -em dov. (ŕ ȓ)
oškrbiti: pri čiščenju je oškrbnila več krožnikov; sekira se mu je na grči oškrbnila / krogla je oškrbnila zid okrušila
SSKJ²
oškŕniti -em dov., tudi oškrníla (ŕ) ekspr.
1. odvzeti komu del česa, navadno v manjši količini: sovražniki so jim oškrnili osvobojeno ozemlje / pri plači jo je oškrnila za dva tisočaka / oškrnili so jih za staro pravico prikrajšali
2. odlomiti, odtrgati: oškrnil je kos lepo zapečenega kruha
SSKJ²
oškróbiti -im dov. (ọ̄)
poškrobiti: oškrobiti bluzo
    oškróbljen -a -o:
    oškrobljen ovratnik
SSKJ²
oškropíti -ím dov., oškrópil (ī í)
s škropljenjem nekoliko zmočiti, ovlažiti: rastline oškropiti s postano vodo; iz kolesnice je brizgnila rjava voda in jih oškropila do vratu; oškropiti se po suknji; čevlje si je oškropila z blatom / dež je oškropil tla / ekspr. avtomobil je oškropil mimoidoče
● ekspr. oškropila jih je strojnica zadel jih je rafal iz strojnice
    oškropljèn -êna -o:
    oškropljen zid; z blatom oškropljena obleka; tla so bila oškropljena s krvjo
    ●     ekspr. z znojem oškropljeno delo naporno, težko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ošlátati -am dov., tudi ošlatájte; tudi ošlatála (á ā)
nižje pog. s tipanjem ugotoviti, najti; otipati: v temi je ošlatal ograjo
SSKJ²
ošpeháti -ám dov. (á ȃ)
pog., ekspr. umazati, zlasti z mastjo, maščobo: ošpehal (si) je obleko
    ošpehán -a -o:
    njegov klobuk je ves ošpehan
SSKJ²
ošpêtelj -tlja m (é)
nekdaj ženska bluza z rokavi, navadno platnena: imela je zeleno krilo in bel ošpetelj; poškrobila je ošpetelj in pečo
SSKJ²
óšpice -pic ž mn. (ọ̄ ọ̑)
nalezljiva bolezen s pegastimi izpuščaji na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: ima ošpice; virus ošpic; pren., ekspr. podjetje je otroške ošpice že prebolelo
SSKJ²
óšpičast -a -o prid. (ọ̄)
tak kot pri ošpicah: ošpičast izpuščaj
SSKJ²
ošpíčiti -im dov. (í ȋ) pog.
1. ošiliti, priostriti: ošpičiti svinčnik / fižolovke so že ošpičili
2. ekspr. napraviti kaj neprimernega, nedovoljenega: to grdobijo ti je on ošpičil; iz hudobije sta mu jih že veliko ošpičila
    ošpíčen -a -o:
    ošpičen svinčnik
    ●     ekspr. imeti ošpičen jezik biti odrezav, piker; ekspr. prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba gotovo, zagotovo
SSKJ²
oštaríja -e ž (ȋ)
pog. gostilna, krčma: šel je v bližnjo oštarijo; posedati po oštarijah / pri njih doma imajo oštarijo
SSKJ²
oštaríjski -a -o prid. (ȋ)
pog. gostilniški: s pestmi je tolkel po oštarijski mizi / ekspr. oštarijski pogovori
SSKJ²
oštéti oštêjem dov. (ẹ́ ȇ)
izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z ostrimi besedami: učitelj ošteje učenca; oštel ga je, češ da se potepa; ker je zamudil, je oštela sina, zakaj hodi tja
    oštét -a -o:
    ošteti učenci
SSKJ²
oštévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od oštevati: ostro oštevanje
SSKJ²
oštévati -am nedov. (ẹ́)
izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z ostrimi besedami: oštevati otroke; ošteval je sina, da je len; oštevali so ga, ker je razbil šipo; oštevati in zmerjati / oštevala ga je, kod je spet hodil
SSKJ²
oštevílčenje -a s (ȋ)
glagolnik od oštevilčiti: poimenovanje novih ulic in oštevilčenje hiš; oštevilčenje računov / oštevilčenje knjige
SSKJ²
oštevílčiti -im dov. (í ȋ)
1. označiti s številko, navadno z zaporedno: oštevilčiti dopise, račune; urediti in oštevilčiti pisma
2. označiti strani, liste v knjigi, rokopisu z zaporedno številko, znakom: oštevilčiti knjigo / oštevilčiti strani
    oštevílčen -a -o:
    oštevilčeni sedeži; vstopnice so oštevilčene; hodnik z oštevilčenimi vrati
    ♦     zal. oštevilčena izdaja izdaja v majhni nakladi, katere izvodi se označijo z zaporednimi številkami; numerirana izdaja
SSKJ²
oštija gl. oštja
SSKJ²
oštír -ja m (í)
pog. gostilničar, krčmar: debeli oštir je stregel sam; trgovci in oštirji
SSKJ²
oštírka -e ž (í)
pog. gostilničarka, krčmarica: postregla jim je prijazna oštirka
SSKJ²
oštírski -a -o prid. (í)
pog. gostilničarski, krčmarski: sprejel ga je z oštirsko prijaznostjo
SSKJ²
òštja in òštija medm. (ȍ) nar. zahodno
1. izraža začudenje, navdušenje: oštja, kako so igrali
2. izraža nejevoljo, nestrpnost: naj te še enkrat vidim, oštja, boš tekel / kaj ne bo miru, oštja
SSKJ²
oštŕcati -am dov. (r̄ ȓ)
zastar. oškropiti, poškropiti: oštrcala ga je z vodo; oštrcal se je do glave
SSKJ²
oštrigljáti -ám dov. (á ȃ)
nar. očohati: oštrigljati konja / nizko fant je zelo umazan, treba ga bo oštrigljati umiti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
oštŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
zastar. oškropiti, poškropiti: plundra ga je oštrkala / voz jih je oštrkal z blatom
    oštŕkan -a -o:
    bil je ves oštrkan od apna
SSKJ²
ošvígniti -em dov. (í ȋ)
1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: ošvigniti konja z bičem; s pasom ga je ošvignil po obrazu
2. ekspr. na hitro pogledati; ošiniti: samo ošvignila ga je in jezno odšla / z očmi je ošvignil gole stene sobe; ošvigniti koga s pogledom
● ekspr. zdel se ji je kot hrast, ki ga je ošvignila strela oplazila, zadela
SSKJ²
ošvŕk -a m (ȓ)
udarec, navadno s tankim, prožnim predmetom: dobil je dva ošvrka z brezovko
SSKJ²
ošvŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
1. udariti na več mestih, pretepsti, navadno s tankim, prožnim predmetom: ošvrkati konja z bičem; pren., ekspr. v tem romanu je ošvrkal njihovo dvojno moralo
2. ekspr. na hitro večkrat pogledati; večkrat ošiniti: posmehljivo ga je ošvrkala in odšla iz sobe / ošvrkal jo je s sovražnim pogledom
● ekspr. ošvrkali so ga drobci granate oplazili, zadeli
SSKJ²
ošvrkávati -am nedov. (ȃ)
1. udarjati po več mestih, tepsti, navadno s tankim, prožnim predmetom: ošvrkavati konje; pren. ošvrkaval jih je z ostrimi besedami
2. ekspr. ošinjati: ošvrkava ga in molči / od strani jo je ošvrkaval s svojimi nemirnimi očmi
SSKJ²
ošvŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: ošvrkniti konja z bičem; pren., ekspr. v članku je ošvrknil tudi gostince; mimogrede ga je ošvrknil z besedo
2. ekspr. na hitro pogledati; ošiniti: jezno jo je ošvrknil in odšel / postrani ga je ošvrknila z očmi; ošvrkniti koga s posmehljivim pogledom
SSKJ²
otájati -am dov. (ȃ)
1. narediti, da voda v kaki snovi preneha biti led: otajati živilo; meso se je že otajalo / odjuga otaja poti; pren., ekspr. nobeni ni otajal srca
2. ekspr. narediti, da kdo preneha biti molčeč, nedostopen: vino ga je otajalo
    otájati se 
    prenehati biti pokrit z ledom: zemlja se je otajala; jezero se je že otajalo / led se otaja; pren., ekspr. odnosi med državama so se otajali
    otájan -a -o:
    otajano meso
SSKJ²
otalíti -ím dov., otálil (ī í)
otajati: otaliti zamrznjeno živilo / zemlja se je otalila
SSKJ²
otáva -e ž (ȃ)
(posušena) trava druge košnje: otava lepo kaže; seno in otava
SSKJ²
otáven -vna -o (ȃ)
pridevnik od otava: otavna košnja
SSKJ²
otávič -a m (ȃ)
agr. (posušena) trava tretje košnje: kositi otavič; otava in otavič
SSKJ²
otávnica -e ž (ȃ)
nar. (posušena) trava četrte košnje: Senožet je treba samo malo prekopati .. pa bo arnice, otave in otavnika pa še otavnice, kolikor bo kdo hotel (C. Kosmač)
SSKJ²
otávnik -a m (ȃ)
1. nar. (posušena) trava tretje košnje; otavič: Otavnika je bilo dva voza .. otavnice pa še za pašo ne bo (C. Kosmač)
2. zastar. avgust2: prvega otavnika je odpotoval
SSKJ²
ôtčev -a -o prid. (ō)
star. očetov: bil je na otčevem grobu
SSKJ²
ôtec ôtca m (ō)
star. oče: njegov otec je že mlad umrl
SSKJ²
otêči otêčem dov., otêci otecíte; otékel otêkla (é)
postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni: bezgavke so mu otekle / noga zelo hitro oteče
    otékel -êkla -o:
    otekle in prezeble roke; otekle veke
    otečèn -êna -o:
    jetra ima zelo otečena
SSKJ²
otékati -am nedov. (ẹ̑)
postajati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni: noge ji otekajo
SSKJ²
oteklína -e ž (í)
izboklina na delu telesa ali organu zaradi poškodbe ali bolezni: oteklina je splahnela; rdeča oteklina / oteklina gležnja / vodenična oteklina
SSKJ²
otelítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od oteliti se: vime pred otelitvijo oteče
SSKJ²
otelíti se -ím se dov., otélil se (ī í)
nav. 3. os. roditi, povreči tele: krava se je otelila
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
otémati -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑) zastar.
1. reševati, varovati (pred čim): otemati koga lakote / žanjice so otemale žito bližajoči se nevihti / otemati pozabi
2. (s silo) jemati, odvzemati: otemali so jim hrano in živino
SSKJ²
otemnéti -ím [otəmneti] dov., otemnì in otèmni (ẹ́ í)
1. postati nekoliko temen: nebo je otemnelo
// izgubiti močen sijaj, svetlobo: ob mrku sonce otemni; zjutraj zvezde otemnijo niso več vidne
2. knjiž. postati manj izrazit: njegova slava je otemnela
3. knjiž. postati mrk, neprijazen: obraz mu je otemnel
● knjiž. vsa okna v vasi so otemnela v nobeni hiši več ne gori luč; knjiž. um mu je otemnel postal je duševno bolan
    otemnèl in otemnél -éla -o:
    srebro, otemnelo od starosti
SSKJ²
otemnévati -am [otəmnevati] nedov. (ẹ́)
postajati nekoliko temen: nebo otemneva
// izgubljati močen sijaj, svetlobo: luna otemneva
SSKJ²
otemníti -ím [otəmniti] dov., otemnì in otèmni; otèmnil (ī í)
zastar. zatemniti: otemniti sobo / meglica je otemnila sonce / občutek krivde je otemnil veselje zmagovalca
● zastar. na plesu je otemnila vse druge bila je najlepša
SSKJ²
otemnjeváti -újem [otəmnjevati] nedov. (á ȗ)
zastar. zatemnjevati: oblaček otemnjuje luno / nevednost jim je otemnjevala duha
SSKJ²
oténiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
knjiž. osenčiti: oteniti risbo
    oténjen -a -o:
    otenjene oči
SSKJ²
otèp -épa m (ȅ ẹ́)
velik snop iz omlatene slame: nakladati otepe; padel je na tla kakor otep / spal je na otepu slame
// nar. (velik) kos: odrezala mu je otep kruha
SSKJ²
otepáč -a m (á)
1. kdor otepa (snope): mlatiči in otepači
2. palica za otepanje (snopov): udarjati z otepačem
SSKJ²
otepálnik -a m (ȃ)
palica za otepanje (snopov): tolči z otepalnikom
♦ tekst. stroj za rahljanje, čiščenje bombažnega, lanenega prediva
SSKJ²
otepálo -a s (á)
tekst. stroj za rahljanje, čiščenje bombažnega, lanenega prediva:
SSKJ²
otépanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od otepati: otepanje smeti s kolen, snega s plašča / otepanje žita / vse otepanje mu ni pomagalo, odpeljali so ga / s tem bo še precej otepanja
SSKJ²
otépati -am stil. -ljem nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. z udarjanjem, tresenjem odstranjevati s česa: otepati prah z obleke; otepati sneg z drevja; z rok si je otepal čebele / otepati si plašč, klobuk / otepati konju muhe odganjati
// nar. klatiti (s palico): otepati hruške, oreh
2. z udarjanjem snopa ob kaj ali po njem spravljati zrnje iz klasja, latja: otepati pšenico, rž, žito
3. nav. ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: v spanju je otepal okoli sebe in vpil; otepati po zraku / pes je veselo otepal z repom tolkel, udarjal
4. ekspr. jesti: otepati koruzni kruh; vsak dan otepajo žgance
● ekspr. hlačnice mu otepajo okrog nog mahedrajo, opletajo; ekspr. otepati neumnosti govoriti, pripovedovati; ekspr. otepati revščino slabo, revno živeti; ekspr. otepa prazno slamo govori vsebinsko prazno; ekspr. spet otepa tarok igra; knjiž., ekspr. volička sta utrujeno otepala po brazdi (s težavo) hodila
    otépati se ekspr.
    1. odklanjati, ne marati: otrok se otepa zdravila / otepati se časti / vsi se ga otepajo; dolgo se ga je otepala, pa ji ni uspelo
    // braniti se, upirati se: otepati se bolezni; na vse načine se je otepal tega dela / otepati se misli na kaj; da ni vedel, se je otepal izgovarjal
    2. ukvarjati se navadno s čim neprijetnim, težavnim: dolgo se že otepa s tem delom; otepati se z matematiko / škoda je časa, da bi se otepal s tem človekom / tovarna se otepa z velikimi težavami
    ●     ekspr. hotel jo je objeti, pa se je otepala ni dovolila, ni pustila; ekspr. to se ti bo še otepalo bo imelo slabe, neprijetne posledice; ekspr. otepati se z lakoto živeti v pomanjkanju; knjiž. otepati se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; ekspr. ko so ga ujeli, se je otepal z vsemi štirimi zelo upiral
    otepáje :
    pes se mu je približal, otepaje z repom
    otepajóč -a -e:
    gledal jo je divje, otepajoč z rokami; vstopila je, otepajoč si sneg s plašča
SSKJ²
otepávanje -a s (ȃ)
otepanje: otepavanje prahu s čevljev / otepavanje žita / otrokovo otepavanje z ročicami
SSKJ²
otepávati -am nedov. (ȃ)
otepati: otepavati prah z obleke / otepavati žito / jezno je otepaval z rokami in nogami / teh vprašanj so se zmeraj otepavali
SSKJ²
otépek -pka m (ẹ̑)
nav. mn., star. škric (pri suknji): dolgi otepki njegovega plašča plapolajo v vetru
SSKJ²
otêpsti otêpem dov., otépel otêpla (é)
1. z udarjanjem, tresenjem odstraniti s česa: otepsti prah z obleke; otepe sneg s plašča in vstopi; otepsti zemljo s čevljev / otepsti si plašč / otepsti konju brenclje odgnati
// nar. sklatiti (s palico): otepsti hruške, orehe
2. z udarjanjem snopa ob kaj ali po njem spraviti zrnje iz klasja, latja: otepsti pšenico; otepsti in omlatiti
● zastar. v šoli so ga fantje otepli nabili, pretepli; ekspr. kosilo je kar hitro otepel hitro pojedel
    otêpsti se 
    znebiti se, otresti se: komaj se je otepla nezaželenega gosta; otepsti se vsiljivcev / s težavo se je otepla neprijetnih misli; tega vnetja se ne more otepsti
    otepèn -êna -o:
    z drevja otepen sneg; otepeni snopi; na njivi je ležala otepena pšenica
SSKJ²
otesáti otéšem dov., otêši otešíte; otêsal (á ẹ́)
1. s tesanjem dati lesu določeno obliko: otesati hlod; kol je treba na koncu otesati / otesati grče odtesati; otesati veje oklestiti
♦ les. iz okroglega lesa izdelati standardni izdelek tesanega lesa
2. pog. vzgojiti, prevzgojiti: tega človeka je nemogoče otesati
    otesán -a -o:
    otesano deblo
SSKJ²
oteščáti se -ám se [otəščati se] dov. (á ȃ)
star. pojesti kaj malega: nekoliko smo se oteščali, nato pa nadaljevali pot / oteščala sta se z mlekom in kruhom
// najesti se: vsak se je lahko dobro oteščal
● star. danes se še nisem oteščal še nisem jedel
SSKJ²
otéti otmèm dov., otél; nam. otét in otèt (ẹ́ ȅ) star.
1. rešiti, obvarovati (pred čim): oteli so ga lakote, nevarnosti, smrti / oteti grad pred razpadanjem / oteti dogodek pozabi; oteti se neprijetnih misli znebiti se, otresti se / oteti ujetnike osvoboditi
2. (s silo) vzeti, odvzeti: oteli so jim premoženje
● zastar. sovraži jo, ker ji je otela fanta prevzela
    otét -a -o:
    če bi ga prej operirali, bi bil otet
SSKJ²
otévati -am nedov. (ẹ́)
zastar. reševati, varovati (pred čim): otevati ljudi lakote, smrti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
oteževálen -lna -o prid. (ȃ)
ki dela kaj, zlasti krivdo, večje, težje: upoštevanje oteževalnih dejavnikov, okoliščin
SSKJ²
oteževáti -újem nedov. (á ȗ)
delati kaj bolj naporno, težavno: dim jim je oteževal dihanje / valovi otežujejo plovbo; sneg je oteževal promet / pomanjkanje gradiva otežuje proučevanje
// delati kaj bolj zapleteno: predpisi so oteževali poslovanje, sodelovanje / tako ravnanje otežuje medsebojne odnose
// delati kaj bolj neprijetno, bolj hudo: oteževati komu življenje
● misel na sina ji otežuje srce jo žalosti, vznemirja
SSKJ²
otežíti -ím dov., tudi otéži; otéžil (ī í)
1. narediti kaj bolj naporno, težavno: slabo vreme jim je otežilo pot / sneg je otežil promet
♦ šport. otežiti gibalno vajo
// narediti kaj bolj zapleteno: otežiti izdajanje knjig / njihovo stališče nam je otežilo položaj
// narediti kaj bolj neprijetno, bolj hudo: hotela mu je čim bolj otežiti življenje
2. narediti kaj težje; obtežiti: vlaga je les močno otežila
● slovo od doma mu je zelo otežilo srce mu povzročilo žalost, duševno bolečino; knjiž. zanosila je in se zelo otežila zredila
    otežèn -êna -o:
    zaradi razburkanega morja je bilo delo reševalcev zelo oteženo
SSKJ²
otežkóčati -am nedov. (ọ́)
oteževati, ovirati: pot mu je otežkočala visoka trava / neurejene razmere otežkočajo pouk
SSKJ²
otežkóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
otežiti, zavreti2: snežni zameti so otežkočili promet / otežkočiti razumevanje z rabo tujk
    otežkóčen -a -o:
    promet je ponekod otežkočen; njihovo delo je bilo otežkočeno
SSKJ²
otímati -am tudi -ljem nedov. (ȋ) zastar.
1. reševati, varovati (pred čim): s tem jih otima mnogih nevarnosti / ranjence otima pred smrtjo
2. (s silo) jemati, odvzemati: otimati komu plen
SSKJ²
otíp -a m (ȋ)
1. značilnost snovi, zlasti tkanine, ki se zaznava s tipom, tipanjem: po videzu in otipu so ta vlakna podobna volni; tkanina z mehkim, svilenim otipom
♦ tekst. hladni otip ki vzbuja, povzroča občutek hladnosti
2. glagolnik od otipati: oceniti kvaliteto blaga z otipom / otip z rokami, ustnicami / na otip prijetna tkanina
SSKJ²
otípati -am in -ljem dov. (ī ȋ)
1. s tipanjem zaznati: v žepu je otipal nekaj trdega; videti, slišati in otipati / otipati s prsti, z roko
// s tipanjem
a) ugotoviti, najti: pravočasno je otipala kljuko in ušla
b) spoznati: v temi je otipal materin obraz / slepec vsako stvar otipa / otipati komu žilo ugotoviti, kako bije, utripa srce
2. tipajoč se dotakniti česa na več mestih: sadja ne bom jedel, ker si vsega otipal; otipal se je, če ima vse s seboj; pren., ekspr. radar otipa celotno ozemlje
3. med. preiskati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: zdravnik mu je otipal trebuh
● ekspr. senca je otipala ves prostor prešla čez ves prostor
SSKJ²
otipávanje -a s (ȃ)
glagolnik od otipavati: gledanje in otipavanje / otipavanje sadja ni dovoljeno / preiskujoče otipavanje bolečega mesta / previdno, vljudno otipavanje koga
SSKJ²
otipávati -am nedov. (ȃ)
1. s tipanjem zaznavati: skrivaj je v žepu otipaval bankovec; gledati, okušati in otipavati
// s tipanjem poskušati
a) ugotoviti, najti: hodil je počasi in otipaval stopnice z nogo
b) spoznati: slepi otrok otipava materin obraz / otipavati blago
2. tipajoč se dotikati česa na več mestih: ne otipavaj sadja; začeli so ga otipavati, če česa ne skriva; pren., ekspr. žaromet neprestano otipava taborišče
3. med. preiskovati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: zdravnik mu je dolgo otipaval želodec
4. ekspr. previdno spraševati, preizkušati: najprej ga je samo otipaval, nato pa kar naravnost vprašal; pred vsakim dogovarjanjem se dolgo otipavajo
● ekspr. otipavati komu jetra s temeljitim izpraševanjem, poizvedovanjem razkrivati, odkrivati zlasti negativne lastnosti, ravnanje koga
SSKJ²
otípen1 -pna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na otip: našteval je slušne, otipne in druge prvine
SSKJ²
otípen2 -pna -o prid. (ī)
star. otipljiv: otipen dokaz, primer
SSKJ²
otipljív -a -o prid., otipljívejši (ī í)
1. ki se da otipati: otipljiv izrastek na kosti; bula je otipljiva; to je resnica, otipljiva kakor kamen
// ekspr. snoven, stvaren: poleg otipljivih dobrin so tudi neotipljive; zanj obstaja samo to, kar je otipljivo
2. ekspr. lahko ugotovljiv, zaznaven: prvi otipljivi rezultati, uspehi; njegov namen je otipljiv; ta napaka, razlika je prav otipljiva
// prepričljiv, jasen: otipljiv dokaz, primer / otipljiv načrt uresničljiv
● ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; ekspr. v pripovedovanju je skoraj plastično otipljiv nazoren
    otipljívo prisl.:
    otipljivo dokazovati, pripovedovati; sam.: nič otipljivega niso našli
SSKJ²
otipljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost otipljivega: otipljivost predmetov, stvari / ekspr. otipljivost dokazov prepričljivost, jasnost
SSKJ²
otiráč -a m (á)
1. knjiž. predpražnik: obrisati si čevlje v otirač
2. zastar. brisača: umivalnik in otirač
♦ etn. dolgi, ozki brisači podoben kos platna, izvezen z ustaljenimi vzorci, ki se uporablja pri obredjih v Beli krajini
SSKJ²
otiráča -e ž (á)
zastar. brisača: obrisati se z otiračo; platnena otirača
SSKJ²
otirálka -e [otirau̯ka tudi otiralka] ž (ȃ)
knjiž. brisača: zdrgniti se z otiralko
SSKJ²
otíranje -a s (ī)
glagolnik od otirati: otiranje telesa; otiranje z brisačo
SSKJ²
otírati -am nedov. (ī ȋ)
1. odstranjevati kaj mokrega s potegovanjem po površini: otirati pot s čela; solze si je otirala z dlanjo / otirati potno čelo
// delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino; brisati: otirati oči z robcem; otirati si potni obraz z rokavom
2. knjiž. drgniti: otirati ozebline z mazilom; otirati si zaspane oči meti
● ekspr. otirati komu solze tolažiti ga; pomagati mu v nesreči
    otiráje :
    vzdihnil je, otiraje si pot s čela
    otirajóč -a -e:
    odšla je, otirajoč si solze
SSKJ²
otísk -a m (ȋ)
knjiž. poškodba tkiva, kože zaradi pritiska, tiščanja: otiski in odrgnine / boleči otiski na prstih otiščanci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
otíska -e ž (ȋ)
vet. poškodba tkiva, kože zaradi pritiska, tiščanja: otiska na konjskem vratu; otiske in odrgnine
// star. otiščanec, žulj: otiske in kurja očesa
SSKJ²
otísniti -em dov. (í ȋ)
1. s stiskanjem odstraniti tekočino iz česa: kumare dobro otisni; otisniti zmečkano sadje
2. s pritiskanjem, tiščanjem poškodovati; otiščati: čevlji so ji otisnili noge
    otísnjen -a -o:
    otisnjene sadne tropine
SSKJ²
otíš -a m (ȋ)
nar. tolmun, navadno manjši: loviti ribe v otišu
SSKJ²
otiščánec -nca m (á)
kožna odebelina, zadebelina: dobiti, imeti otiščance od čevljev; kurja očesa in otiščanci
SSKJ²
otiščáti -ím dov. (á í)
s pritiskanjem, tiščanjem poškodovati: čevelj me je otiščal
    otiščán -a -o:
    otiščani prsti
SSKJ²
ótka -e ž (ọ̄)
orodje za odstranjevanje prsti, plevela s pluga: pripraviti otko; z otko čistiti lemež
SSKJ²
otočàn in otočán -ána m (ȁ á; ȃ)
kdor živi na otoku ali je doma z otoka: navade otočanov; otočani in kontinentalci
● publ. Otočan Britanec, Anglež
SSKJ²
otočánka -e ž (ȃ)
ženska, ki živi na otoku ali je doma z otoka: trdo življenje otočank
SSKJ²
otóček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od otok: samoten otoček sredi oceana / otočki trave
SSKJ²
otóčen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na otok: otočno podnebje / otočna država; pren., knjiž. Kikladi in Sporadi so naraven otočni most med Evropo in Azijo
SSKJ²
otóčič -a m (ọ̑)
nav. ekspr. otoček: otočič sredi široke reke / otočiči tajajočega se snega
SSKJ²
otóčje -a s (ọ̑)
več otokov, otoki: otočje v oceanu
SSKJ²
otódi prisl. (ọ̄)
zastar. malo prej, pravkar: naša mala je šele otodi zaspala
SSKJ²
ôtok1 -óka m (ó ọ́)
1. del kopnega sveta, obdan z vodo: prepeljali so se na otok; izkrcati se na otoku; živeti na otoku; ladja je plula ob otoku; otok na jezeru, reki; otoki na morju; ta kraj je bil zanj kot otok miru sredi razburkanega morja / koralni otok ki so ga zgradile korale; pren., ekspr. otok obilja v morju revščine
● publ. Otok Velika Britanija, Anglija
♦ geogr. rečni otok; geol. vulkanski otok ki so ga zgradile predornine
2. s prilastkom navadno manjša površina, ki se po lastnostih, značilnostih razlikuje od okolja: travnati otoki v puščavi / ekološki otok manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; zeleni otok zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja / jezikovni otok; narodnostni otok
3. grad. označeni ali dvignjeni del vozišča zlasti za usmerjanje prometa: obvezna smer okoli otoka / usmerjevalni otok; otok za pešce / prometni otok
SSKJ²
otòk2 in otók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑)
star. oteklina: otok se je naglo širil
SSKJ²
otolčenína -e [otou̯čenina] ž (í)
med. udarnina: otolčenina na nogi
SSKJ²
otôlči otôlčem [otou̯či] dov., otôlci otôlcite in otolcíte; otôlkel otôlkla (ó)
1. s tolčenjem, udarjanjem odstraniti: otolči sneg s čevljev / otolkli so samo nekaj mernikov pšenice otepli
2. zastar. obtolči: otolči posodo / otolči si kolena
    otôlčen -a -o:
    ves otolčen in opraskan je prišel domov; otolčeno sadje
SSKJ²
otolít -a m (ȋ)
nav. mn., anat. drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu; ravnotežni kamenčki
SSKJ²
otolstéti -ím [otou̯steti] dov. (ẹ́ í)
knjiž. odebeliti se: otolstel je kot prašiček
    otolstèl in otolstél -éla -o:
    otolstela psička je ležala v senci
SSKJ²
otomán -a m (ȃ)
1. zastar. divan1, otomana: spati na otomanu
2. tekst. močna ripsasta tkanina za plašče, kostime, blazinjenje pohištva: kostim iz otomana; v prid. rabi: otoman plašč
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
otomána -e ž (ȃ)
oblazinjeno ležišče brez stranic, navadno ozko in z dvignjenim zglavjem: ležati, sedeti na otomani
SSKJ²
otománski -a -o prid. (ȃ)
knjiž. nanašajoč se na staro Turčijo; turški: otomanski vpadi na slovensko ozemlje / otomansko cesarstvo
SSKJ²
otòn -óna in -ôna m (ȍ ọ́, ó)
nar. tolmun: po otonih so plavale postrvi
SSKJ²
otonémiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) jezikosl.
ugotoviti, določiti besedi vrsto tonema: za pravopisni slovar so otonemili veliko število novih enot
SSKJ²
otonémljanje -a s (ẹ́)
glagolnik od otonemljati: otonemljanje je bilo najprej teoretično, pozneje pa preverjeno tudi z anketami
SSKJ²
otonémljati -am nedov. (ẹ́) jezikosl.
ugotavljati, določati besedi vrsto tonema: otonemljali so lastnoimensko besedje
SSKJ²
ótonski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na obdobje vladanja nemških cesarjev Otonov: otonsko cesarstvo / otonski časi
♦ um. otonska umetnost umetnost od konca 10. do srede 11. stoletja, zlasti nemška
SSKJ²
otopélost -i ž (ẹ́)
stanje otopelega človeka: polastila se ga je otopelost; njegov prihod jo je zdramil iz otopelosti / čustvena, duševna otopelost
SSKJ²
otopéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati manj občutljiv za zunanje dražljaje: vsi čuti so mu otopeli; za bolečine je že otopel
2. izgubiti voljo, zanimanje za kaj: zaradi prestanega gorja je otopela; od neprestanega dela pri stroju je že skoraj otopel / duševno otopeti
// pojaviti se v manjši meri, v manj izraziti obliki: ni čudno, da so mu v takem okolju otopela čustva / čut dolžnosti, odgovornosti mu je otopel; vest jim je že čisto otopela
3. postati top, manj oster: ostri robovi kamenja so hitro otopeli
    otopèl in otopél -éla -o:
    ostali so neprizadeti, otopeli; čustveno otopel človek; otopel za lepoto; prisl.: otopelo strmeti predse
SSKJ²
otopévati -am nedov. (ẹ́)
1. postajati manj občutljiv za zunanje dražljaje: čuti mu otopevajo; otopevati za bolečine
2. izgubljati voljo, zanimanje za kaj: po tem dogodku je polagoma otopevala; pri enoličnem delu je začel otopevati
// pojavljati se v manjši meri, v manj izraziti obliki: občutek zadovoljstva je otopeval; zavest krivde mu otopeva / nasprotja med njimi otopevajo
3. postajati top, manj oster: rezilo začenja otopevati
SSKJ²
otopíti1 -ím dov., otópil (ī í)
1. narediti topo, manj ostro: otopiti rezilo / otopiti ostre robove kamna
2. povzročiti, da postane kaj manj občutljivo za zunanje dražljaje: dolgotrajna bolezen je otopila čute; alkohol mu je otopil živčevje
3. povzročiti, da kdo izgubi voljo, zanimanje za kaj: trdo življenje ga je otopilo
// povzročiti, da se kaj pojavi v manjši meri, v manj izraziti obliki: dogodek mu je otopil občutek krivde / to okolje mu je otopilo vest
    otopljèn -êna -o:
    otopljena konica; njena čustva so bila nekam otopljena
SSKJ²
otopíti2 -ím dov., otópil (ī í)
zastar. raztopiti: treba je bilo zakuriti in otopiti led
SSKJ²
otoplítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od otopliti: potrebna je otoplitev nog / Slovenijo je zajela nenadna otoplitev
♦ meteor. insolacijska otoplitev
SSKJ²
otoplíti -ím dov., otóplil (ī í)
knjiž. ogreti: najprej so mu otoplili noge / sonce jih je malo otoplilo / prijazna beseda ga je otoplila
    otoplíti se 
    postati toplejši: vreme se je otoplilo; brezoseb. zadnje dni se je nekoliko otoplilo / sneg se je na soncu otoplil začel tajati
SSKJ²
otórej1 prisl. (ọ̑)
star. tako zelo: nisem mislil, da je otorej občutljiv; elipt. letina je otorej, da take še ne pomnijo
SSKJ²
otorêj2 prisl. (ȇ)
star. ob tem času, ob tej uri: jutri otorej se spet srečava
SSKJ²
otorinolaringológ -a m (ọ̑)
zdravnik specialist za otorinolaringologijo: pregled pri otorinolaringologu
SSKJ²
otorinolaringologíja -e ž (ȋ)
veda o ušesu, nosu, grlu in njihovih boleznih: profesor otorinolaringologije; klinika, oddelek za otorinolaringologijo
SSKJ²
otorinolaringolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na otorinolaringologe ali otorinolaringologijo: otorinolaringološki kongres; otorinolaringološke raziskave / otorinolaringološka klinika
SSKJ²
otóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na otok: otoški zaliv / otoška lega Anglije / otoški prebivalci; otoška država
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
otovárjati -am nedov. (á)
spravljati tovor, blago zlasti na tovorno žival: otovarjati mule s težkimi vrečami
SSKJ²
otovóriti -im tudi otovoríti -ím dov., otovóril (ọ̄ ọ̑; ī í)
spraviti tovor, blago zlasti na tovorno žival: otovoriti konja / ekspr. otovoril se je s paketi
    otovórjen -a -o tudi otovorjèn -êna -o:
    biti težko otovorjen; otovorjena kakor mula je hitela domov
SSKJ²
otovrêj prisl. (ȇ)
zastar. ob tem času, ob tej uri: jutri otovrej se spet vidimo
SSKJ²
otóžen -žna -o prid., otóžnejši (ọ́ ọ̄)
ki je v stanju čustvene prizadetosti: otožen človek; biti, postati otožen; ekspr. danes si pa nekam otožen žalosten, potrt
// ki izraža, kaže tako stanje: otožen glas, pogled, smehljaj
// ki povzroča tako stanje: otožen spomin; obšle so ga otožne misli / otožna glasba, pesem / ekspr. otožna jesenska pokrajina
    otóžno prisl.:
    otožno gledati v daljavo; otožno se nasmehniti; ne bo je več nazaj, je otožno rekel; sam.: v njenih očeh je bilo nekaj otožnega
SSKJ²
otóžje -a s (ọ̑)
knjiž. otožnost: obšlo ga je hudo otožje / otožje njegovih oči / z otožjem je pomislil nanjo
SSKJ²
otóžnost -i ž (ọ́)
stanje otožnega človeka: obšla ga je globoka otožnost / ganila ga je otožnost njenih oči / ekspr. mrakotna otožnost jesenske pokrajine / z otožnostjo je mislil na mladost
SSKJ²
otrapáti -ám dov. (á ȃ)
pog. zmesti2, zbegati: čisto ga je otrapal
SSKJ²
otrdélost -i ž (ẹ́)
stanje otrdelega: otrdelost kože / otrdelost rok / ekspr. njegov obraz je kazal nekakšno otrdelost negibnost, togost
♦ med. otrdelost sklepa zmanjšana gibljivost zaradi povečane napetosti tkiva ob sklepu
SSKJ²
otrdéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati trd, trši: po gnetenju je snov otrdela / nekaterim žuželkam so krila popolnoma otrdela
2. postati manj gibljiv, manj prožen: prsti, udje so mu z leti otrdeli / otrdeti od mraza, od dolge vožnje
// ekspr. postati negiben, tog: od strahu smo otrdeli / obraz mu je v trenutku otrdel
3. ekspr. postati trd, brezčuten: v tem poklicu je čisto otrdel / srce ji je otrdelo
♦ jezikosl. otrdeti izgubiti palatalni element; med. mišica otrdi postane napeta in manj prožna
    otrdèl in otrdél -éla -o:
    otrdela koža; otrdela plast zemlje; otrdelo koleno
SSKJ²
otrdévati -am nedov. (ẹ́)
1. postajati trd, trši: snov je le počasi otrdevala
2. ekspr. postajati trd, brezčuten: pri tem delu je začel otrdevati / čuti, da ji srce otrdeva
SSKJ²
otrdína -e ž (í)
med. bolezensko, nenormalno otrdelo mesto na telesu: imeti neznatno otrdino na roki; otrdina v desni dojki
SSKJ²
otrdítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od otrdeti ali otrditi: otrditev tekoče snovi / otrditev spolnega organa
SSKJ²
otrdíti -ím dov., otŕdil (ī í)
1. narediti, da postane kaj trdo, trše: otrditi platno s škrobom; otrditi rezilo s kaljenjem
2. povzročiti, da postane kaj manj gibljivo, manj prožno: mraz mu je otrdil prste
3. ekspr. povzročiti, da postane kdo trd, brezčuten: pogosti taki prizori so ga otrdili / prevzetnost ji je otrdila srce
SSKJ²
otrébek -bka m (ẹ̑) nav. mn.
1. kar se kot odvečno, neuporabno odstrani, zavrže: otrebki solate
2. zastar. iztrebek: bolnikovi otrebki / pobiral je konjske otrebke
♦ vet. otrebki plodove ovojnice, ki se po porodu izločijo iz maternice; trebilo
SSKJ²
otrebíti in otrébiti -im, tudi otrébiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́)
odstraniti odvečno iz česa: otrebiti mlad gozd; otrebiti ledino kamna / otrebiti ribe odstraniti drobovje / otrebiti solato / otrebiti drevje mahu, vej odstraniti mah, veje; otrebiti pot očistiti
    otrebíti se in otrébiti se, tudi otrébiti se
    izločiti neprebavljene delce hrane skozi črevo; iztrebiti se: bolnik se je otrebil
    ♦     čeb. čebele se otrebijo se iztrebijo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; vet. otrebiti se izločiti po porodu plodove ovojnice iz maternice
    otrébljen -a -o:
    otrebljen gozd; otrebljena solata
SSKJ²
otrépati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
zastar. otepati, otresati: otrepati sneg s plašča / otrepati obleko
SSKJ²
otrésanje -a s (ẹ́)
glagolnik od otresati: otresanje prahu s čevljev / otresanje sadnega drevja / otresanje z glavo
● pog., slabš. otresanje jezika kritiziranje, ugovarjanje
♦ šport. otresanje mišic gibi za sproščanje mišic
SSKJ²
otrésati -am nedov. (ẹ́)
1. s tresenjem odstranjevati s česa: otresati prah s čevljev; otresati sadje z drevja; z vej se je otresal sneg / otresati pepel s cigare / otresati klobuk, plašč; otresati s snegom pokrite veje
2. nav. ekspr. delati hitre, sunkovite gibe, navadno zaradi neugodja: pes je otresal z glavo in divje renčal
● pog., slabš. jezik otresati kritizirati, ugovarjati; otresati jezo na koga, nad kom stresati; že spet sitnost otresa stresa
    otrésati se 
    1. ekspr., navadno z rodilnikom prizadevati si, da kdo odide, se oddalji: težko se je otresala vsiljivcev; na vse načine se je otresala spremljevalca
    // delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: otresati se strahu, žalosti / otresa se misli nanj; otresati se skrbi / otresa se vseh dolžnosti, obveznosti / otresati se starih navad
    2. odklanjati, ne marati: otresati se hvale, priznanja
    ●     pog., ekspr. spet se otresa nanj ga zmerja, ošteva; ekspr. otresa se nad njegovimi strokovnimi izrazi se jezi, jih kritizira; ekspr. kar naprej se nekaj otresa izraža nezadovoljstvo, nesoglasje
SSKJ²
otresávati -am nedov. (ȃ)
otresati: otresavati sneg z vej / otresaval je z glavo / otresavati se spominov
SSKJ²
otrésniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
z enkratnim sunkom stresti, otresti: otresnila je mokro krilo / ekspr. nejevoljno je otresnil z glavo; konj je otresnil z grivo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
otresováti -újem nedov. (á ȗ)
star. otresati: otresovati sneg z vej / hiteli so otresovati drevje, da se ne bi polomilo
SSKJ²
otrésti otrésem dov., otrésite in otresíte; nam. otrést in otrèst (ẹ́)
1. s tresenjem odstraniti s česa: otresti prah z obleke; otresti sadje z drevja; z vej se je otresel sneg / otresti pepel s cigarete / otresti krpo; otresti plašč; otresel je zasnežene veje
2. nav. ekspr. narediti hiter, sunkovit gib, navadno zaradi neugodja: vola sta otresla z glavo; kokoš se je otresla in pila naprej / otresti z ramo zmigniti, skomigniti
● ekspr. tega fanta pa niso otresli s tepke je bister, prebrisan; otresti jezo na koga, nad kom stresti; star. otrok je bilo pri hiši, kot bi hruško otresel zelo veliko
    otrésti se 
    1. ekspr., navadno z rodilnikom narediti, povzročiti, da kdo odide, se oddalji: otresti se nezaželenega gosta; komaj se je otresla spremljevalca znebila
    // narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: otresti se bolezni; otresti se strahu, žalosti / otresti se neprijetnih misli, skrbi / otresel se je vseh dolžnosti, obveznosti / ne more se otresti starih navad
    2. zastar. odgovoriti, reči: ne grem, se je otresel
    ●     star. spet se je otresla nanj ga je ozmerjala, oštela; ekspr. sovražnikov so se otresli so jih premagali, uničili
SSKJ²
otréti otrèm tudi otárem dov., otrì otríte; otŕl (ẹ́ ȅ, á)
1. odstraniti kaj mokrega s potegom po površini: otrla mu je solzo; z dlanjo si je otrl pot s čela / otreti s čopiča odvečno lepilo / otreti potno čelo; z robcem si je otrla solzni obraz
// narediti kaj suho, z drgnjenjem, zlasti s tkanino; obrisati1: otreti oči z robcem; otreti si mokre roke; usta si je otrl kar z rokavom
2. knjiž. zdrgniti: otreti prepotenega konja s slamo; otreti si zaspane oči pometi
3. navadno v zvezi s konoplja, lan odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so otrle ves lan
● ekspr. otreti komu solze potolažiti ga; pomagati mu v nesreči
SSKJ²
otrínjati -am nedov. (í)
odstranjevati ogorek: otrinjati trsko / otrinjati gorečo svečo / otrinjati cigareto / otrinjati pepel po tleh otresati
SSKJ²
otŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
1. z rahlim udarjanjem odstraniti s česa: otrkati sneg s čevljev / otrkati pepel iz pipe iztrkati / škornje je otrkal ob prag
2. obtrkati: otrkal je zid, da bi ugotovil njegovo trdnost
SSKJ²
otrkávati -am nedov. (ȃ)
1. z rahlim udarjanjem odstranjevati s česa: otrkavati blato, sneg s čevljev / otrkavati čevlje ob prag
2. obtrkavati: otrkavati steno, strop
SSKJ²
otrníti otŕnem dov. (ī ŕ)
1. odstraniti ogorek: otrniti trsko / otrniti svečo / otrniti cigareto / otrniti pepel s cigarete otresti
2. star. otreti, obrisati1: otrniti pot, solzo / otrnil si je potno čelo
3. nar. udariti: s palico ga je otrnil po glavi
SSKJ²
otrób -a m (ọ̑) nav. mn.
1. z mletjem odstranjeni ovojni del semena pšenice, rži: krmiti z otrobi; moka in otrobi / pšenični otrobi
2. ekspr. vsebinsko prazno govorjenje, pisanje: nimam časa prebirati teh otrobov
● ekspr. otrobe vezati vsebinsko prazno govoriti
♦ kozm. mandeljnovi otrobi zdrobljena mandeljnova jedrca, iz katerih je iztisnjeno olje, za nego kože
SSKJ²
otróbast -a -o prid. (ọ̑)
ki vsebuje veliko otrobov: otrobasta moka
SSKJ²
otróbov -a -o (ọ̑)
pridevnik od otrob: otrobova krma
SSKJ²
otročád -i ž (ȃ)
ekspr. več otrok, otroci: ob peči se je grela otročad; opazoval je otročad na cesti; vaška otročad
SSKJ²
otročáj -a m (ȃ)
ekspr. otrok: na cesti so kričali otročaji; vaški otročaji
SSKJ²
otročájnar -ja m (ȃ)
ekspr., zastar. otrok: gruča otročajnarjev je stala na bregu in se smejala
SSKJ²
otročaríja -e ž (ȋ)
ekspr. otročje govorjenje ali ravnanje: to je otročarija / delati, govoriti, pisati otročarije
SSKJ²
otročáriti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. govoriti, misliti ali ravnati kot otrok: zdaj bi že moral nehati otročariti
SSKJ²
otročè -éta s (ȅ ẹ́)
1. ekspr. otrok, navadno droben, majhen: otroče v naročju je zajokalo; otročeta so bežala pred njim; obnašal se je kakor otroče osmih let
2. slabš. mladenič, fant: spravi svoj meč, otroče
SSKJ²
otrôček -čka m (ō)
manjšalnica od otrok: otroček spet joka; varovati otročka
SSKJ²
otročìč -íča m (ȉ í)
knjiž. otročiček, otroček: bil je prijazen otročič / prišla je mati z dvema otročičema
SSKJ²
otročíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od otrok: otročiček je zajokal; obnaša se kot otročiček / toži se ji po otročičkih
SSKJ²
otročíja -e ž (ȋ)
knjiž. otročarija: to so otročije; pripovedoval je o svojih otročijah
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
otróčji -a -e prid. (ọ́)
1. navadno v povedni rabi po govorjenju, miselnosti ali ravnanju podoben otroku: mlada je še in precej otročja / otrok je za svoja leta še otročji ni tak, kot se za njegovo starost pričakuje; ekspr. tako gledanje se nam zdi otročje nezrelo, neresno
2. star. otroški: spomini na otročja leta / otročji čevlji; otročje igrače
    otróčje prisl.:
    bil je otročje vesel; to je otročje lahko narediti; po otročje govoriti; sam.:, ekspr. gre mu na otročje postaja otročji
SSKJ²
otróčjost -i ž (ọ́)
lastnost otročjega človeka: sramovala se je svoje otročjosti / starostna otročjost / ekspr. spoznal je otročjost svojih misli nezrelost, neresnost
SSKJ²
otróčnica -e ž (ọ̑)
ženska v prvih šest do osem tednih po porodu: nosečnice in otročnice; streže mu kot otročnici
SSKJ²
otróčniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na otročnice: otročniška strežnica
♦ med. otročniška mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi infekcije; poporodna mrzlica
SSKJ²
otròk -ôka m, mest. ed. otrôku in otróku, mn. otrôci otrók otrôkom otrôke otrócih otróki (ȍ ó)
1. deček ali deklica v prvih letih življenja: otrok je zaspal; negovati, pestovati, previjati otroka; vzgajati otroke; posvojiti otroka; rada je pri otrocih, z otroki; lažnivi, razvajeni otroci; lep, zanemarjen, zapuščen otrok; duševno nerazvit otrok; cepljenje otrok proti davici; vzgoja in varstvo otrok; skrb za otroke; jokal je kot otrok močno, brez obvladovanja / otrok že hodi zna hoditi; pog. vzeti otroka za svojega posvojiti ga; ekspr. pusti ga, saj je še napol otrok / ekspr. čudežni otrok ki že zelo zgodaj pokaže nadpovprečno nadarjenost; delavski, kmečki, mestni otroci; domski otrok v domu vzgojen in odrasel otrok; predšolski, šoloobvezni otroci / otrok s posebnimi potrebami ki zaradi motnje v razvoju, bolezni potrebuje pomoč, prilagoditev programa pri vzgoji in izobraževanju
2. človeški potomec v odnosu do staršev: dati otroka v rejo, varstvo; dobiti, roditi otroka; imata dva otroka; bila jima je dober, ubogljiv otrok; to je njun edini otrok; ima tri nepreskrbljene otroke; nezaželen otrok; ekspr. otrok ljubezni spočet iz ljubezni, želje staršev; to so otroci iz prvega zakona, od prve žene; vabljeni so bili starši z otroki; družina brez otrok; ekspr. ostala je sama s kopo otrok; skrbi zanj kakor za svojega otroka / nezakonski otrok ki ni rojen v zakonski zvezi
// nav. ekspr. (človeški) plod: pri pregledu nosečnice so ugotovili, da se otrok pravilno razvija / v šestem mesecu nosečnosti je izgubila otroka je imela splav; vznes. ona nosi otroka pod srcem je noseča; odločila se je, da bo otroka odpravila povzročila izzvani splav; otrok iz epruvete spočet z zunajtelesno oploditvijo / nedonošen otrok
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je osebek v veliki meri deležen lastnosti, stanja, značilnosti, kot jih določa samostalnik: on je otrok fantazije; otrok revščine / on je otrok narave / otroci luči, svetlobe veseli, vedri otroci / nav. mn., ekspr. otrok cvetja hipi
4. knjiž., ekspr., z rodilnikom rezultat, sad: uspeh je otrok truda in vztrajnosti
● evfem. otrok je moker je naredil malo potrebo v obleko, posteljo; ekspr. razumi vendar, saj nisi otrok si odrasel človek; ekspr. ne bodi tak otrok tako otročji, neumen; ekspr. poročila sta se, ker je bil otrok že na poti ker je bila ona noseča; ekspr. že pet mesecev je noseča, pa se otrok še ni oglasil premaknil, zganil; pog. ne mara otroka noče zanositi, roditi; star. otrok je pri hiši, kot bi hruško otresel zelo veliko; knjiž. dati, darovati življenje otroku roditi ga; nižje pog. nič ni naredil pri hiši, samo jedel je in ji delal otroke povzročal, da je zanosila, čeprav tega ni želela; star. otroka ima pri prsih doji ga; pog. napravil ji je otroka povzročil, da je zanosila, čeprav tega ni želela; knjiž. žena mu je dala, podarila otroka rodila; ekspr. odstaviti otroka prenehati dojiti; ekspr. štorklja je svojega otroka pregnala iz gnezda mladiča; ekspr. pričakuje otroka je noseča, bo rodila; nar. levi otroci ki jih ima poročen moški z žensko, s katero ni v zakonski zvezi, nezakonski otroci; ekspr. on je velik otrok otročji, naiven; ekspr. to ve, zna vsak otrok je splošno znano; je zelo lahko, preprosto; knjiž., ekspr. bil je pravi otrok svojega časa človek s tipičnimi značilnostmi časa, razmer, v katerih je živel, ustvarjal; veliko babic – kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha; preg. majhni otroci – majhne skrbi; preg. kakršni starši, taki otroci
♦ med. debilen otrok nekdaj lahno duševno nerazvit; defekten otrok nekdaj telesno ali duševno nerazvit; ped. razvojno moten otrok oviran v normalni rasti, vzgoji; pravn. legitimirati otroka pozakoniti
SSKJ²
otrôkec -kca m (ȏ)
otročiček, otroček: otrokec se igra z žogo
SSKJ²
otrôkov -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na otroka: otrokov glas; otrokov duševni razvoj; otrokova nesamostojnost / bil je otrokov skrbnik
SSKJ²
otróški -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na otroke: otroški organizem; otroška domišljija; otroška lahkomiselnost, nagajivost, trma; otroško veselje / otroški govor, jezik / otroška doba; tu je preživel svoja otroška leta / otroške bolezni bolezni, ki se pojavijo zlasti v otroški dobi / pel je otroški zbor; razstava otroških risb / otroški čevlji; otroški voziček; otroške igrače, slikanice; otroška obleka, postelja, soba; otroško igrišče / otroški film / otroški dispanzer; otroški parlament predstavništvo učencev kake šole, šol kakega območja, ki na zborovanju zastopajo interese svojih vrstnikov; sestanek, zborovanje tega predstavništva; otroški vrtec ustanova za varstvo in vzgojo predšolskih otrok; otroški zdravnik; otroške jasli zlasti prva leta po 1945 ustanova za varstvo in vzgojo najmlajših otrok; otroška klinika; otroško varstvo / otroški dodatek dodatek, izplačan upravičenim zavarovancem za otroke
// nav. ekspr. tak kot pri otroku: mati je imela čisto otroški obraz; ima še otroško pisavo neizpisano, okorno
● ekspr. otroške bolezni mlade države začetne pomanjkljivosti, napake; nar. žena je v otroški postelji je pred kratkim rodila; ekspr. čudil se je takim besedam iz otroških ust besedam, ki jih je izrekel otrok
♦ gastr. otroški piškoti piškoti iz biskvitnega testa v obliki osmice; med. otroška paraliza virusna bolezen, navadno z ohromitvami
    otróško prisl.:
    otroško se veseliti; bil je otroško zaupljiv; sam.: nekaj otroškega je bilo na njenem obrazu
SSKJ²
otróškost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost otroškega: njegov obraz izraža otroškost / vedrost in otroškost
// otroška doba, otroštvo: že iz otroškosti sta bila velika prijatelja
SSKJ²
otróškovárstven -a -o prid. (ọ́-ȃ)
nanašajoč se na varstvo otrok: otroškovarstvena vprašanja
SSKJ²
otróštvo -a s (ọ̄)
1. doba v človeškem življenju od prvih let do mladostne dobe: poznata se že iz otroštva; veselo otroštvo; doživetja otroštva
♦ ped. zgodnje otroštvo doba otrokovega razvoja od konca prvega leta starosti do vstopa v šolo
// ta doba pri posameznem človeku: otroštvo je preživljal na deželi / v otroštvu je imel mnogo lepih trenutkov
2. kar je značilno za to dobo: bili so polni otroštva / ekspr. to spoznanje mu je ubilo otroštvo v duši
SSKJ²
otròv -ôva m (ȍ ó)
zastar. strup: izpiti otrov / otrov za miši
SSKJ²
otrováti otrújem dov. (á ú)
zastar. zastrupiti: otrovala je svojega moža / z lažmi ji je otroval srce
    otrován -a -o:
    otrovana puščica
SSKJ²
otrôven -vna -o prid. (ō)
zastar. strupen2: otrovna pijača / otrovno ozračje
SSKJ²
otŕpel -pla -o [otərpəu̯] prid. (ŕ)
negiben, tog, manj občutljiv: od mraza ima otrpel obraz; otrpli prsti / ekspr. vsa otrpla je čakala do jutra / te živali otrple počakajo pomladi / otrplo stanje; pren., knjiž. otrpla tišina, žalost
♦ med. težje in počasneje gibljiv; manj občutljiv; prim. otrpniti
SSKJ²
otŕpen -pna -o prid. (ȓ)
med., v zvezi otrpni krč tetanus: cepivo proti otrpnemu krču
SSKJ²
otrpévati -am nedov. (ẹ́)
postajati negiben, tog, manj občutljiv: roke so jim otrpevale od mraza
SSKJ²
otŕplica -e ž (ȓ)
knjiž. otrplost, odrevenelost: zdramiti se iz otrplice
SSKJ²
otŕplost -i ž (ŕ)
stanje otrplega: otrplost roke je popustila / zimska otrplost plazilcev in žuželk
♦ med. težja in počasnejša gibljivost; manjša občutljivost
SSKJ²
otŕpniti -em dov. (ŕ ȓ)
postati negiben, tog, manj občutljiv: od mraza mu je otrpnil obraz; prsti so mu otrpnili / ekspr. otrpniti od strahu; pren., knjiž. čas je nekako otrpnil; njene misli so otrpnile v bridkem spoznanju
    otŕpnjen -a -o star.
    otrpel: govoril je, kakor bi imel otrpnjen jezik; od mraza otrpnjene roke; 
prim. otrpel
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
otŕpnjenje -a s (ȓ)
glagolnik od otrpniti: otrpnjenje mišic, sklepov, tilnika / iz otrpnjenja ga je zbudil glasen krik iz otrplosti
SSKJ²
otŕpnjenost -i ž (ȓ) ekspr.
otrplost: odrevenelost in otrpnjenost / ni si znal odgovoriti, od kod ta čustvena, umska otrpnjenost
SSKJ²
otŕzniti -em dov. (ŕ ȓ)
nar., v zvezi z okno, vrata nekoliko odpreti: na rahlo je otrznil vrata in pogledal v sobo
    otŕznjen -a -o:
    otrznjeno okno
SSKJ²
Ottov -a -o [ótov-] prid. (ọ̑)
strojn., v zvezi Ottov motor in ottov motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin ali plin: vgraditi Ottov motor
SSKJ²
otujíti -ím dov., otújil (ī í)
knjiž. odtujiti: to ga je otujilo domu
    otujèn -êna -o in otújen -a -o:
    bili so otujeni ljudstvu
SSKJ²
ótva -e ž (ọ̑)
knjiž. (velika) divja raca: nad jezerom poletavajo otve
SSKJ²
otvárjati -am nedov. (á)
1. delati, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih; odpirati: otvarjati sestanek, skupščino / otvarjati razstavo
2. izročati, dajati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: otvarjati novo cesto; slavnostno otvarjajo obnovljeno kegljišče
● zastar. otvarjati vrata na stežaj odpirati
SSKJ²
otvésti otvézem in otvêsti otvêzem dov., otvézel (ẹ́; é)
nar. koroško privezati, navezati: na cesti je psa spet otvezel / otvesti koga čez pas / otvesti z verigo
    otvézen -a -o:
    pes je bil otvezen na vrvici; otvezena živina
SSKJ²
otvéza -e ž (ẹ̑)
nar. koroško veriga (za privezovanje goveda k jaslim): živina je rožljala z otvezami / volovske otveze
SSKJ²
otvézati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄)
nar. koroško privezovati, navezovati: otvezati kravo k jaslim, psa na vrvico
SSKJ²
otvorítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od otvoriti: otvoritev zborovanja / otvoritev razstave / otvoritev ceste, nove avtobusne linije
♦ šah. otvoritev igre začetna poteza igre; indijska otvoritev
// prireditev ob slovesni izročitvi česa v javno, splošno uporabo: biti na otvoritvi; na večer pred otvoritvijo so imeli nastopajoči zadnje vaje
SSKJ²
otvóriti -im dov. (ọ̄)
1. narediti, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih; odpreti: otvoriti kongres, zborovanje; sejo otvori predsednik / otvoriti razstavo
2. izročiti, dati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: otvoriti cesto, most; otvorili so novo šolo
● zastar. deklica naglo otvori okno odpre
    otvórjen -a -o:
    cesta bo otvorjena prihodnje leto
SSKJ²
otvorítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na otvoritev: otvoritvena slovesnost / otvoritveni govor / otvoritvena predstava sezone prva, uvodna; otvoritveno zborovanje
SSKJ²
out gl. avt
SSKJ²
outlet -a [áu̯tlet] m (ȃ) trg. žarg.
prodajalna, v kateri se lahko izdelki iz preteklih sezon kupijo po znižanih cenah: prodali so skoraj vso sezonsko kolekcijo, ostanke pa preselili v svoje outlete / center outlet; trgovina outlet; v prid. rabi: outlet center; outlet trgovina
SSKJ²
output -a [áu̯tput] m (ȃ)
1. količina česa, kar je izdelano, narejeno z ročnim, strojnim, umskim delom, izložek: output se niža, viša; kulturni output; raziskovalni, znanstveni output univerze; rast, upad kakovosti outputa / optimalni output glede na vložena sredstva
2. rezultat računalniške obdelave podatkov: prikaz outputa; input in output
3. rač. del računalniškega sistema, ki prenaša podatke iz procesne enote, izhod: zaslonski output
SSKJ²
outsider -ja [áu̯tsájder] m (ȃ-ȃ)
1. šport. žarg. kdor ima na tekmovanju malo možnosti za zmago: tekmovalci so se razdelili na dve skupini – boljše igralce in outsiderje / njihovo moštvo je letos igralo vlogo outsiderja
2. pog. kdor ni vključen v kako skupnost, obstranec: vsi junaki v romanu so outsiderji in boemi; družbeni outsider
SSKJ²
outsiderski -a -o [áu̯tsájderski] prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na outsiderje: outsidersko igranje / pisatelj opisuje outsiderski položaj glavnega junaka
SSKJ²
outsiderstvo -a [áu̯tsájderstvo] s (ȃ-ȃ)
publ. stanje, položaj človeka, ki se ne vključi v kako skupnost: nezaupanje ga je pripeljalo v outsiderstvo
SSKJ²
ouzo in úzo -a [úzo] m (ȗ)
grška žgana pijača z aromo janeža: natočiti, piti ouzo; kozarec ouza; vino, pivo in ouzo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
òv in ôv medm. (ȍ; ȏ)
izraža telesno ali duševno trpljenje: ov, je zastokal
SSKJ²
ovácija -e ž (á)
nav. mn. z glasnim pozdravljanjem, vzklikanjem izraženo navdušenje, odobravanje: dirigent je bil deležen velikih ovacij; predlog je bil sprejet z ovacijami / govorniku so priredili dolgotrajne ovacije
SSKJ²
ovádba -e ž (ȃ)
1. glagolnik od ovaditi: med vojno je živel od ovadb; grozila mu je z ovadbo / navesti čas ovadbe
2. kar je z ovadbo sporočeno: ugotavljati utemeljenost ovadbe / brati, dati, vložiti ovadbo; anonimna, pisna ovadba
♦ pravn. kriva ovadba ki ni v skladu z dejstvi
SSKJ²
ovádenec -nca m (ȃ)
pravn. kdor je ovaden: ovadenec in ovaditelj
SSKJ²
ovadítelj -a m (ȋ)
pravn. kdor sporoči pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja ali dejanje samo: podpis ovaditelja
SSKJ²
ováditi -im dov. (á ȃ)
1. sporočiti nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji: sosed ga je ovadil policiji; nekdo ga je ovadil, da preprodaja drogo
2. sporočiti pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja: tihotapci so imeli srečo, da jih ni nihče ovadil; ovaditi tatu
// zastar. povedati, sporočiti sploh: ovadil nam je njegove namene; niti z eno kretnjo se ni ovadil izdal
    ováden -a -o:
    biti ovaden policiji
SSKJ²
ovadník in ovádnik -a m (í; ȃ)
zastar. ovaduh: ovadniki so nam delali skrbi
SSKJ²
ovadúh -a m (ū)
kdor sporoča nadrejenim o dejanjih kake osebe z namenom škodovati ji: ta človek je izdajalec in ovaduh; bal se je policije in njenih ovaduhov
SSKJ²
ovadúhinja -e ž (ū)
ženska, ki sporoča nadrejenim o dejanjih kake osebe z namenom škodovati ji: sumili so, da je ovaduhinja
SSKJ²
ovadúški -a -o prid. (ū)
nanašajoč se na ovaduhe: ovaduška mreža; ovaduško delovanje, poročilo / izdal ga je ovaduški sosed
SSKJ²
ovadúštvo -a s (ȗ)
dejavnost ovaduhov: osumiti koga ovaduštva / nagovarjali so ga k ovaduštvu
SSKJ²
ovajálec -lca [ovajau̯ca in ovajalca] m (ȃ)
knjiž. ovaduh: postati ovajalec; bati se ovajalcev
SSKJ²
ovájanje -a s (ā)
glagolnik od ovajati: ovajanje in zapiranje svobodomislecev; ovajanje za denar
SSKJ²
ovájati -am nedov. (ā)
1. sporočati nadrejenim o dejanjih kake osebe z namenom škodovati ji: sumili so, da vohuni in ovaja; ovajali so nas okupatorju
2. zastar. izdajati, kazati: njeno vedenje je ovajalo odločnost; njegovo govorjenje ovaja, da je zelo bister
SSKJ²
ovál -a m (ȃ)
1. kar je ovalne oblike: izrezal je oval iz kartona in z njim zaprl odprtino; portret v ovalu / polni oval njenega obraza
2. večji krožnik ovalne oblike: naložiti meso na oval / veliki ovali izbranih jedi
SSKJ²
oválen -lna -o prid. (ȃ)
po obliki podoben enakomerno (jajčasto) sploščenemu krogu: rastlina z velikimi ovalnimi listi; ima ovalen obraz / ovalna oblika izreza
SSKJ²
oválnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost ovalnega: ovalnost obraza
SSKJ²
ovárij -a m (á)
nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja jajčeca; jajčnik: nerazviti ovariji
SSKJ²
ôvbe medm. (ȏ)
zastar. joj2, ojoj: ovbe, osa me je pičila / ovbe, česa ne poveš
SSKJ²
ôvca -e stil. -é ž, rod. mn. ôvc in ovác (ó)
1. manjša domača žival z zelo gosto volnato dlako: ovca beketa, bleja; pasti, striči ovce; čreda, trop ovc; razbežali so se kakor ovce; krotek kot ovca / merino ovca z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz Španije
♦ agr. karakul ovca z rahlo kodrasto, navadno črno dlako, po izvoru iz osrednje Azije; ovca mesnate pasme; vet. metljava ovca; zool. divja ovca zlasti v gorah živeča žival temne ali svetle barve, katere samec ima navadno velike, spiralasto zavite rogove, Ovis
// ovčja samica: pomolsti ovco; breja ovca; ovca in jagnje
2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: vse življenje je bil ponižna ovca
● ekspr. je črna ovca v družini edini, ki je drugačen, slab; slabš. garjava ovca kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico; ekspr. pokazal je, da je gospodar, ne pa metljava ovca slaboten, neodločen, zmeden človek; knjiž. bili so kakor ovce brez pastirja zbegani, zmedeni
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ovčád -i ž (ȃ)
ekspr. več ovc, ovce: gnati ovčad na pašnik
SSKJ²
ovčár -ja m (á)
1. pastir ovc: ovčar žene ovce na planino; ovčarji in kozarji
2. ovčarski pes: pastirju pomagata dva ovčarja
// srednje velik pes z razmeroma dolgim gobcem, dolgo ali srednje dolgo dlako in košatim repom: vzrejati ovčarje / nemški, škotski ovčar
SSKJ²
ovčaríca -e ž (í)
1. pastirica ovc: ovčarji in ovčarice
2. zool. ptica pevka z zelenkastim hrbtom in živo rumenim trebuhom, Motacilla flava:
SSKJ²
ovčáriti -im nedov. (á ȃ)
nav. ekspr. ukvarjati se z rejo, vzrejo ovc: njegov oče je še ovčaril / celo leto je ovčaril pri sosedu pasel ovce
SSKJ²
ovčárka -e ž (á)
1. samica ovčarja: ovčarka je lajala in cvilila vso noč
2. bot. užitna goba z rjavkastim ali rumenkastim klobukom in drobnimi zrnci na betu; slinavka: nabirati ovčarke in maslenke
SSKJ²
ovčárna -e ž (ȃ)
knjiž. ovčjak: za ovčarno rastejo orehi
SSKJ²
ovčárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na ovčarje ali ovčarstvo: ovčarska koča / to so znani ovčarski kraji / ovčarski pes pes, ki čuva in vodi čredo
SSKJ²
ovčárstvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo ovc: ta kraj je za ovčarstvo posebno ugoden
SSKJ²
ovčerêja tudi ovčjerêja -e ž (ȇ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo ovc: ovčereja in govedoreja
SSKJ²
ovčerêjec tudi ovčjerêjec -jca m (ȇ)
kdor redi, vzreja ovce: govedorejci in ovčerejci
SSKJ²
ovčerêjski tudi ovčjerêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na ovčerejce ali ovčerejo: ovčerejske farme / ovčerejska dela
SSKJ²
ovčetína in ovčétina -e ž (í; ẹ̑)
ovčje meso: jesti ovčetino; kuhana, pečena ovčetina
SSKJ²
ovčíca -e ž (í)
1. nav. ekspr. manjšalnica od ovca: pasti ovčice; tava okrog kakor izgubljena ovčica
● ekspr. pohlevnih ovčic gre veliko v en hlev več mirnih, nezahtevnih ljudi lahko živi skupaj tudi v majhnem prostoru
2. ekspr. faran, vernik v odnosu do svojega župnika, duhovnika: grajal je svoje neubogljive ovčice
3. mn. oblak v obliki majhnih, manjših kopic: ovčice kažejo na dež; rdeče večerne ovčice
SSKJ²
ovčína -e ž (í)
1. ovčje krzno: z ovčino podložen plašč / za postelje so imeli le nekaj ovčin
// usnje iz ovčje kože: kovček je prevlečen z rdečo ovčino; boks in ovčina
2. ovčje meso: jesti ovčino; pečena ovčina
SSKJ²
ovčják -a m (á)
hlev, staja za ovce: zapreti ovce v ovčjak; ovčjak in kozjak
SSKJ²
ôvčji -a -e prid. (ō)
nanašajoč se na ovce: ovčja koža; ovčje meso, mleko / ovčje usnje / ima topel ovčji kožuh; ovčja volna / ovčji sir / ovčji pastir; ovčja staja / ovčje garje
● ekspr. to je volk v ovčji koži slab človek, ki se dela, kaže dobrega, plemenitega
♦ bot. ovčje vime užitna luknjičasta goba s sivo rumenkastim, navadno nepravilno nagubanim klobukom in kratkim betom, Albatrellus ovinus; zool. ovčji zolj žuželka, katere ličinka zajeda ovco v nosnih in čelnih votlinah, Oestrus ovis
SSKJ²
ôvčka -e ž (ó)
1. nav. ekspr. manjšalnica od ovca: pasti ovčke in koze; pohleven kot ovčka / jesti pečeno ovčko
2. mn. oblak v obliki majhnih, manjših kopic; ovčice: po modrem nebu plavajo ovčke
SSKJ²
ovčnják -a m (á)
ovčjak: zapreti ovce v ovčnjak; podrt ovčnjak
SSKJ²
ovdovélost -i ž (ẹ́)
stanje ovdovelega človeka: zavračala je misel na ovdovelost
SSKJ²
ovdovéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati vdovec, vdova: hitro, zgodaj je ovdovel
    ovdovèl in ovdovél -éla -o:
    živela je s svojo ovdovelo hčerjo in vnukom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ovédati se -am se nedov. (ẹ́)
knjiž. spoznavati kaj, zavedati se česa: ovedati se misli, resničnosti; dobro smo se ovedali, da ni druge možnosti
// kritično presojati, spoznavati svoja in tuja dejanja, mnenja ali čutiti odgovornost zanje: ljudje so se le polagoma politično ovedali
SSKJ²
ovédenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od ovedeti se: jasno ovedenje / narodnostno ovedenje
SSKJ²
ovédeti se ovém se dov. (ẹ́) knjiž.
1. spoznati kaj, zavedeti se česa: ovedeti se dejanja, misli, resničnosti; šele zdaj se je ovedel velikega pomena tega dogodka; nekaj časa se ni ovedel, da je ranjen; v trenutku se je ovedela, za kaj gre / ovedeti se samega sebe
// kritično presoditi, spoznati svoja in tuja dejanja, mnenja ali čutiti odgovornost zanje: idejno, narodnostno se ovedeti
2. zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: tri dni je bila v omedlevici, šele četrti dan se je ovedela / ko so se malo ovedeli, so nadaljevali si opomogli
3. zastar. znajti se, vživeti se: kar dobro se je ovedel v tujem mestu
    ovédeti zastar.
    izvedeti: nikoli niso ovedeli, kdo ga je ubil
SSKJ²
ovêjati -am dov. (ȇ)
zvejati: ovejati žito
SSKJ²
ovekovéčenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od ovekovečiti: ovekovečenje dogodka / dočakal je svoje ovekovečenje na plakatu
SSKJ²
ovekovečeváti -újem nedov. (á ȗ)
ekspr. z umetniško upodobitvijo delati, da postane, ostane kaj v prihodnosti znano, poznano: radi so ovekovečevali bojne prizore / slika ovekovečuje njeno lepoto
// delati kaj znano, poznano sploh: ovekovečevati ravnanje koga
SSKJ²
ovekovéčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
ekspr. z umetniško upodobitvijo narediti, da postane, ostane kaj v prihodnosti znano, poznano: ovekovečiti dogodek; ovekovečiti ženino lepoto; v pesmih je ovekovečil svoj čas; s tem romanom se je ovekovečil
// narediti kaj znano, poznano sploh: svoj nastop so ovekovečili s plakati
● ekspr. prizor je ovekovečil s kamero ga posnel; ekspr. moral se je ovekovečiti na bukvi vrezati v bukev svoje ime
SSKJ²
ovél in ovèl -éla -o [oveu̯] prid. (ẹ̄ ẹ́; ȅ ẹ́)
nekoliko (u)vel: ovel šopek, venec; ovela trava / koža na obrazu je bila ovela; ovela roka; pren., ekspr. ovela ljubezen; prim. oveniti
SSKJ²
ôven ôvna m (ó)
1. ovčji samec: čredo vodi star oven; ovni in kozli; blejati, meketati kot oven / plemenski oven
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju ovna: samski, vezani oven; bik, oven, strelec in vodnar / znamenje ovna
3. grad. priprava v obliki klade za zabijanje pilotov: podpornike so zabili v vodo z ovnom
4. v starem in srednjem veku vojaška priprava za razbijanje vrat, zidov: ovni in katapulti / oblegovalni oven
● rojen je v znamenju ovna v času od 21. marca do 20. aprila
♦ astron. Oven prvo ozvezdje živalskega kroga; teh. hidravlični oven črpalka, ki z energijo tekoče vode potiska vodo v sunkih navzgor
SSKJ²
ovênčati -am in ovénčati -am dov. (ȇ; ẹ̑)
1. knjiž. okrasiti z vencem, rožami: ovenčati sliko / glavo so ji ovenčali z belim venčkom; pren. ovenčali so ga s slavo
2. vznes. zelo uspešno končati kaj: boj so ovenčali z zmago
● knjiž., ekspr. čas jo bo ovenčal z lovorom, slavo postala bo slavna
    ovênčan in ovénčan -a -o:
    ovenčane glave deklic
    ●     ekspr. vrnil se je ovenčan z lovorom, slavo kot zmagovalec
SSKJ²
ovenélost -i ž (ẹ́)
stanje ovenelega: zaradi ovenelosti so vrtnice izgubile tudi svoj opojni duh / ovenelost kože
SSKJ²
ovenéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati nekoliko (u)vel: rože so hitro ovenele; vrtnice rade ovenijo; pren., ekspr. dekle je od žalosti ovenelo
// knjiž. prenehati obstajati (v veliki meri): njegova slava je sčasoma ovenela; njuno tovarištvo je ovenelo
    ovenèl in ovenél -éla -o:
    ovenel cvet; starček z ovenelim obrazom; ovenelo listje
SSKJ²
ovéniti -em dov. (ẹ́ ẹ̄)
navadno sedanji čas postati nekoliko (u)vel: ta roža hitro ovene; pren., ekspr. dekle od žalosti ovene
// knjiž. prenehati obstajati (v veliki meri): nenadna ljubezen največkrat hitro ovene
    ovénjen -a -o
    ovenel: ovenjen cvet; 
prim. ovel, oveneti
SSKJ²
overítelj -a m (ȋ)
kdor kaj overi, overja: overitelj zapisnika
SSKJ²
overítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od overiti: overitev dokumentov, zapisnika / overitev podpisa
SSKJ²
ovériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
uradno potrditi enakost ali resničnost česa: overiti prepis, spričevalo / overiti zapisnik
// uradno potrditi sploh: overiti podpis, pogodbo
    ovériti se zastar.
    prepričati se: overil se je, da je ta predpis samo formalen
    ovérjen -a -o:
    overjen prepis; overjene listine
SSKJ²
ovérjati -am nedov. (ẹ́)
uradno potrjevati enakost ali resničnost česa: overjati prepise, spričevala
// uradno potrjevati sploh: overjati podpise, pogodbe
SSKJ²
overovátelj -a m (ȃ)
kdor kaj overovi, overovlja: izvoliti dva overovatelja zapisnika; overovatelj podpisov, prepisov
SSKJ²
overovítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od overoviti: overovitev dokumentov
SSKJ²
overôviti -im dov. (ō ȏ)
1. uradno potrditi enakost ali resničnost česa: overoviti prepis, spričevalo / overoviti zapisnik
// uradno potrditi sploh: overoviti oporoko
2. zastar. preveriti: vseh citatov nisem mogel na novo overoviti
    overôvljen -a -o:
    overovljeni podpisi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
overôvljati -am nedov. (ó)
uradno potrjevati enakost ali resničnost česa: overovljati spričevala / overovljati zapisnike
// uradno potrjevati sploh: overovljati podpise
SSKJ²
ôves ôvsa m (ó)
kulturna rastlina, katere lat je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme: sejati, žeti oves; konj zoblje oves; vreča ovsa
♦ agr. nakaliti oves
SSKJ²
oveselíti -ím dov., ovesélil (ī í)
star. razveseliti: z darilom jo je zelo oveselil; obiska se je oveselila / pogovor mu je pregnal žalost in ga oveselil
    oveseljèn -êna -o:
    pa so le prišli, reče oveseljen; njen oveseljeni obraz se je v hipu spremenil
SSKJ²
ovésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z obešanjem česa pokriti, prekriti, navadno v veliki, preveliki meri: prazne stene je ovesil s slikami / sneg je pokril zemljo in ovesil smreke z ivjem
2. ekspr. naložiti, naprtiti: ovesili so mu to neprijetno pravdo
● knjiž. ovesili so ji tatvino pripisali, prisodili
    ovéšen -a -o:
    bila je ovešena z nakitom; drevesa, razkošno ovešena z mladim zelenjem; ekspr. nebo je ovešeno z oblaki
SSKJ²
ovésti se ovém se in ovêsti se ovém se dov., 2. mn. ovéste se, 3. mn. ovêjo se in ovedó se; ovédi se ovédite se in ovêdi se ovêdite se in ovedíte se; ovédel se ovédla se in ovêdel se ovêdla se; ovéden (ẹ́; é ẹ́; ovẹ́di ovẹ́dite, ovédi ovédite; ovẹ̄del ovẹ̄dla ovẹ́dli, ovēdel ovédla)
zbuditi se iz nezavesti, zavedati se: tri dni je bila v omedlevici, šele četrti dan se je ovedla
SSKJ²
ovéšati -am nedov. (ẹ́)
1. z obešanjem česa pokrivati, prekrivati, navadno v veliki, preveliki meri: ovešati stene s slikami / ekspr. ovešati se z medaljami / sneg oveša smreke; pren. resnico ovešajo s praznimi frazami
● ekspr. trte se ovešajo z grozdki jih dobivajo
2. ekspr. nalagati1, naprtovati: oveša mu skrbi
SSKJ²
ovéti ovêjem dov. (ẹ́ ȇ)
knjiž. z vetjem obdati: lahen veter ga je ovel / ko je stopil v sobo, ga je ovela plesnoba
SSKJ²
ovévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. z vetjem obdajati: oveval ju je hladen veter / soparen zrak je oveval poslušalce v dvorani
● knjiž. ovevali so jo spomini obhajali, prevzemali
SSKJ²
ovijáča -e ž (á)
1. nav. mn. širši trak iz tkanine za ovijanje meč: noge je imel ovite z ovijačami
// kos blaga za ovijanje česa sploh: okrog bokov je imel ovijačo iz grobega platna
2. star. turban: glavo mu je pokrivala pisana ovijača
3. zastar. ovijalka: hodnik je bil ves prepreden z ovijačami
SSKJ²
ovijálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ovijanje: ovijalni papir / ovijalna rastlina ovijalka
SSKJ²
ovijálka -e [tudi ovijau̯ka] ž (ȃ)
rastlina, ki se pri rasti ovija okoli opore: balkon krasijo enoletne ovijalke v lončkih; oklenila se ga je kakor ovijalka debla / dati ovijalki oporo
SSKJ²
ovíjanje -a s (í)
glagolnik od ovijati: ovijanje debel sadnega drevja s slamo / ovijanje fižola okrog prekle / ovijanje perila
SSKJ²
ovíjati -am nedov. (í)
1. z navijanjem okrog česa varovati ali združevati: s slamo ovijati mlada drevesa; ovijati šopek s svilenim trakom / ovijala si je šal okoli vratu
2. nav. ekspr. biti, nahajati se okrog česa: mesto je ovijala gosta megla / plašč ji ovija telo / bršljan ovija drevo; fižol se ovija okoli prekle
// dajati, polagati okrog česa: ovijala mu je roke okrog vratu
3. dajati, delati čemu ovitek: ovijati knjige, revije
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: srce mi ovija obup; ovijala jo je velika skrb
5. z vitjem odstranjevati tekočino: ovijati perilo
● ekspr. žena ovija moža okoli mezinca, prsta mož stori vse, kar žena želi, hoče; ekspr. vztrajno sta ovijala vsak svojo steklenico pila, popivala; ekspr. ovijati lase v kito spletati, povezovati
    ovíjati se star.
    oblačiti se, zavijati se: ženske so se začele ovijati v jope
    ovijajóč -a -e:
    divje trte, bujno ovijajoče drevesna debla; ovijajoče se steblo
SSKJ²
ovínek -nka m (ȋ)
1. del poti, ceste, kjer se spremeni prvotna smer: avtobus je pripeljal izza ovinka; oster, nepregleden ovinek / na poti domov je naredil ovinek šel je po daljši poti, ne naravnost / zvoziti ovinek / pog. rezati ovinek; ekspr. njegova senca je izginila za ovinkom / pot se v ovinkih spušča v dolino / ovinek na, v desno na, v desno stran; pren., ekspr. srečno je prevozil vse ovinke v življenju
2. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi brez ovinkov izraža, da se kaj napravi brez prikrivanja, odkrito: govoriti, povedati brez ovinkov; brez kakršnihkoli ovinkov se mu je izpovedala
3. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi po ovinkih izraža, da se kaj napravi posredno, indirektno: svoj cilj je dosegel po ovinkih; po ovinkih ga je spraševala o dogodkih na vasi; po ovinkih je napeljeval temo za pogovor
● ekspr. ognil se je je v velikem ovinku nikakor je ni hotel srečati; ekspr. kaj bi hodil po ovinkih, kar naravnost povej ne pripoveduj tako, da se da le sklepati, kaj je glavni namen povedanega, govorjenja
SSKJ²
ovíniti -im dov. (í ȋ)
1. agr. pripraviti novo posodo za vino z izlužitvijo: oviniti sod
2. zastar. opijaniti: če le morejo, ga ovinijo; nekoliko se je ovinil
SSKJ²
ovínkanje -a s (ȋ)
glagolnik od ovinkati: ovinkanje ceste / brez ovinkanja je povedala svoje mnenje
SSKJ²
ovinkáriti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. prikrito, neodkrito, posredno govoriti, ravnati: pri delu niso ovinkarili; ne da bi ovinkaril, ji je povedal vse, kar misli
♦ navt. premikati se zdaj v levo, zdaj v desno od smeri vožnje pri jadranju proti vetru; križariti
SSKJ²
ovinkárjenje -a s (á)
glagolnik od ovinkariti: pogovarjati se odkrito, brez kakršnegakoli ovinkarjenja
SSKJ²
ovínkarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ovinkarstvo: ovinkarsko pisanje / ovinkarski način izpovedovanja resnice; po ovinkarski poti so prišli do denarja
SSKJ²
ovínkarstvo -a s (ȋ)
ekspr. prikrito, neodkrito, posredno govorjenje, ravnanje: dolgovezno ovinkarstvo; sovražil je hinavščino in ovinkarstvo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ovínkast -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na ovinek: ovinkasta cesta, steza / ovinkasta vožnja / postavljali so mu ovinkasta vprašanja
    ovínkasto prisl.:
    gaz se je ovinkasto vzpenjala v hrib
SSKJ²
ovínkati -am nedov. (ȋ) knjiž.
1. delati ovinke: cesta ovinka po dolini / ovinkala je med grmovjem
2. ovinkariti: priliznjeno je hodil in ovinkal okoli človeka
SSKJ²
ovínkoma prisl. (ȋ)
knjiž. v ovinkih, po ovinkih: steza se ovinkoma spušča v dolino / ovinkoma odgovoriti
SSKJ²
ovíra -e ž (ȋ)
1. predmet, naprava, ki otežuje ali preprečuje gibanje, premikanje: skala, ki je padla s pobočja na cesto, je bila voznikom ovira; odstranjevati, postavljati ovire; naravne, umetne ovire; prenosna ovira; ovira iz betona
// v zvezi žična ovira ogrodje, navadno leseno, prepleteno z bodečo žico: na cestah so postavili žične ovire / taborišče je obdajala žična ovira ograja
2. kar povzroča, da se kako delo težje, počasneje opravlja: biti ovira komu; delati, premagati, premostiti ovire; naleteti, zadeti na ovire; hude, velike ovire; moralne, objektivne, subjektivne ovire; ekspr. kljub vsem oviram je uspel / palica mu je bila pri hoji navzdol v oviro v napoto / publ. tehnične ovire manj pomembne nevšečnosti, težave
♦ pravn. dilatorne ovire ki povzročajo časovno odložitev česa; šport. tek z ovirami tek s preskakovanjem za to postavljenih ovir
SSKJ²
ovirálen -lna -o prid. (ȃ)
ki ovira: oviralni ukrepi
♦ fiz. oviralna sila sila, ki ovira gibanje
SSKJ²
ovíranje -a s (ī)
glagolnik od ovirati: oviranje prometa / njegovo sodelovanje je bilo bolj oviranje kot pomoč; oviranje delavca pri opravljanju uradnih dolžnosti je kaznivo
SSKJ²
oviráš -a m (á)
športnik, ki tekmuje v teku z ovirami: bil je naš najboljši oviraš
SSKJ²
ovirášica -e ž (á)
športnica, ki tekmuje v teku z ovirami: zmagala je kanadska ovirašica
SSKJ²
ovírati -am nedov. (ī ȋ)
1. oteževati ali preprečevati gibanje, premikanje: preskočil je žico, ki ga je ovirala; skalo, ki jim je ovirala prehod, so s težavo odstranili / gruča ljudi na cesti je ovirala promet
2. povzročati, da se kako delo težje, počasneje opravlja: namesto da bi mu pomagal, ga je celo oviral; slabo vreme je tekmovalce zelo oviralo / ovirati načrt, rast, razvoj / knjiž. samo misel na mater ga je pri njegovi nameri ovirala zadrževala
// povzročati neugodne, slabe občutke; motiti2: njeno ravnanje ga ni oviralo, da je ne bi občudoval
    ovirajóč -a -e:
    ovirajoč ukrep; ovirajoče verige; sam.: hoditi skozi kaj ovirajočega
    ovíran -a -o:
    v rasti, vzgoji oviran otrok; oviran prehod, promet; ovirana iniciativnost / delno ovirani učenci navadno telesno, gibalno; brezplačne javne sanitarije za gibalno ovirane osebe
SSKJ²
ovírnica -e ž (ȋ)
psiht. jopič z zelo dolgimi rokavi, zlasti za nemirne (duševne) bolnike: obleči, odvzeti ovirnico
SSKJ²
ovítek -tka m (ȋ)
1. predmet, ki varuje, ščiti knjigo: knjiga ima ovitek; papirnat, usnjen ovitek / knjižni ovitek; ščitni ovitek; ovitek za knjigo
// kar je, se daje okrog česa, navadno da varuje, ščiti: zbiral je ovitke cigaretnih škatlic; revijo pošiljajo v ovitku
2. kos tkanine, ki se ovije okrog telesa ali dela telesa v zdravilne namene: zdravil se je z ovitki in inhalacijami / hladni, topli ovitki
♦ filat. spominski pisemski ovitek izdan, izdelan za določeno priložnost, s posebnimi napisi, znamkami, žigom; ovitek prvega dneva na katerem je nalepljena kompletna zbirka znamk z žigom dneva njihove izdaje; ptt pisemski ovitek papir, prepognjen in zlepljen tako, da nastane vrečka, navadno za pisma; zal. ovitek za določeno knjigo (umetniško) izdelan ovitek, navadno z naslovom in besedilom o avtorju na notranji strani
SSKJ²
ovíti ovíjem dov. (í)
1. z navijanjem okrog česa zavarovati ali združiti: oviti cevi; oviti mlado drevje; oviti šopek s trakom / ovila si je šal okrog vratu
2. nav. ekspr. biti, nahajati se okrog česa: mesto je ovila gosta megla / slak je ovil trto; fižol se je ovil okoli prekle
// dati, položiti okrog česa: ovila mu je roko okrog pasu, vratu
3. dati, narediti čemu ovitek: oviti knjigo, revijo
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ovil jo je velik strah; srce se ji je ovilo v žalost
5. z vitjem odstraniti tekočino: oviti perilo
● zastar. pot ovije okoli hriba zavije, je speljana; ekspr. oviti glavo z vencem dati venec na glavo; ekspr. oviti lase v kito splesti, povezati
    ovíti se star.
    obleči se, zaviti se: ovil se je v suknjič
    ●     trdneje se ga je ovila oklenila, se stisnila k njemu; ekspr. bič se je ovil okrog jetnikovih ramen zadel ga je udarec z bičem
    ovít -a -o:
    vas je bila ovita v meglo; ovito drevje
    ●     ekspr. izvor te družine je ovit v meglo še ni raziskan, jasen; knjiž. ta junak je ovit v mnogo anekdot o njem se pripoveduje, širi mnogo anekdot
    ♦     obrt. ovita petlja petlja (pri kvačkanju, pletenju), pri kateri se nit le ovije okrog kvačke, igle; ovito krilo krilo, pri katerem se sprednja ali zadnja dela križata in je zapeto samo v pasu
SSKJ²
ovítje -a s (ȋ)
glagolnik od oviti: ovitje cevi
SSKJ²
ovládati -am dov. (ā)
star. obvladati: težko je ovladal svoja čustva / ovladati položaj / nedov. ovlada več tujih jezikov / hrepenenje jo je ovladalo
    ovládan -a -o:
    bila je zelo zadržana, ovladana
SSKJ²
ovladováti -újem nedov. (á ȗ)
star. obvladovati: ovladovati položaj / dobro ovladuje francoščino
    ovladujóč -a -e:
    imel je prodoren in ovladujoč pogled
SSKJ²
ovlaževálec -lca [ovlaževalca in ovlaževau̯ca] m (ȃ)
priprava za ovlaževanje, vlaženje zraka: uravnavati vlažnost z rosilci in ovlaževalci / na radiatorje so namestili pločevinaste ovlaževalce posode z vodo
SSKJ²
ovlaževánje -a s (ȃ)
glagolnik od ovlaževati: tako ovlaževanje zraka za te rastline ne zadošča; naprava za ovlaževanje prostorov
SSKJ²
ovlaževáti -újem nedov. (á ȗ)
delati kaj vlažno: ovlaževati ozračje v rastlinjaku; prostori se avtomatično ogrevajo in ovlažujejo
SSKJ²
ovlážiti -im tudi ovlažíti -ím dov., ovlážil (á ȃ; ī í)
narediti kaj vlažno: ovlažiti kožo z glicerinom, kremo; rana se mu je spet ovlažila / v teh prostorih je treba zrak večkrat ovlažiti
    ovlážen -a -o tudi ovlažèn -êna -o:
    ovlažena krpa
SSKJ²
ovnáč -a m (á)
vet. kunec s širokimi visečimi uhlji in ovnu podobno glavo: beli, sivi ovnač
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ovníca -e ž (í)
ženska, rojena v astrološkem znamenju ovna: energična ovnica
SSKJ²
ovnìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od oven: ovce in ovniči
♦ zool. ovniči nočni metulji z živo pisanimi krili, ki letajo podnevi, Zygaenidae
SSKJ²
ôvnov -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na ovne: ovnov hrbet
● zvit si kot ovnov rog zelo
SSKJ²
ovnovína -e ž (í)
ovnovo meso: pečena ovnovina
SSKJ²
ôvnovski -a -o prid. (ó)
tak kot pri ovnu: ovnovski rogovi; žival z ovnovsko glavo / ekspr. uprl je vanjo svoje velike, ovnovske oči
SSKJ²
ovóčje -a s (ọ̑)
zastar. sadje: košara sočnega ovočja
SSKJ²
ovóhati -am dov. (ọ̑)
1. vohajoč se približati na več mestih: pes je pritekel k njemu in ga ovohal; živali sta se ovohali
2. zaznati, ugotoviti z vohom: ovohal je duh po acetonu / vse je otipal in ovohal poduhal / ko je stopil v vežo, je ovohal pečenko zavohal, zaduhal
3. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem priti do česa: ovohali so ga in zaprli / ti ljudje vse ovohajo izvohajo
// s prikritim opazovanjem ugotoviti mnenje, mišljenje drugega: možje so najprej ovohali drug drugega, nato pa začeli govoriti
● ekspr. čete so včeraj prvič ovohale smodnik se bojevale
    ovóhan -a -o:
    ovohane kosti
SSKJ²
ovohávanje -a s (ȃ)
glagolnik od ovohavati: ovohavanje psov / nezaupljivo medsebojno ovohavanje
SSKJ²
ovohávati -am nedov. (ȃ)
1. vohajoč se približevati na več mestih: pes ga je ovohaval in mahal z repom; živali sta se prijazno ovohavali
2. zaznavati, ugotavljati z vohom: ovohavati hlapljive snovi / ovohavati smrad vohati, duhati
3. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do česa: dolgo so ovohavali njihovo skrivališče, pa ga niso našli
// s prikritim opazovanjem ugotavljati mnenje, mišljenje drugega: previdno so se ovohavali
● ekspr. fant je ovohaval motor od vseh strani ogledoval; ekspr. podjetni časnikar je spretno ovohaval zasebno življenje znanih ljudi si prizadeval o njih čim več izvedeti
SSKJ²
ovòj -ôja m (ȍ ó)
1. kar je, se daje okrog česa, navadno da varuje, ščiti: sneti ovoj s časopisa; celofanski ovoj; ovoj iz svilenega papirja / s police je vzel v ovoj zavito preprogo; pren., knjiž. ovoj megle, somraka
2. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, zlasti seme: ovoj semena / ovoj sviloprejke; pren., knjiž. do takrat smo živeli zaviti v ovoj
3. ekspr. paket, zavoj: pod pazduho je držal velik ovoj
4. knjiž. kuverta, ovojnica: zalepiti ovoj / iz žepa vzame pisemski ovoj z denarjem
● zastar. ogrnila si je ovoj okrog ramen ogrinjalo, ogrinjalko; knjiž. mavčni ovoj mavčni povoj
♦ elektr. ovoj osnovni del navitja; fiz., kem. elektronski ovoj skupek vseh elektronov, ki obdajajo atomsko jedro
SSKJ²
ovójek -jka m (ọ̑)
star. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, zlasti seme; ovoj: ovojek semena / ovojek sviloprejke
♦ bot. ovršni listi socvetja
SSKJ²
ovójen -jna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ovoj ali ovijanje: ovojni material / ovojni papir / nekaj informacij o avtorju najdemo na ovojnem listu ovitku
♦ elektr. ovojna napetost napetost, ki se inducira v enem ovoju; tisk. ovojna tiskovna plošča tiskovna plošča, ki se pripne na tiskovni valj
SSKJ²
ovójka -e ž (ọ̑)
1. nav. mn. širši trak iz tkanine za ovijanje meč: meča je imel ovita z ovojkami; volnene ovojke
2. knjiž. kuverta, ovojnica: odpreti ovojko / dati bankovec v pisemsko ovojko
3. star. ovoj: cevi so ovijale volnene ovojke / vrat si je zavila z mehko ovojko s šalom
SSKJ²
ovójnica -e ž (ọ̑)
1. papir, prepognjen in zlepljen tako, da nastane vrečka, navadno za pisma: odpreti, zalepiti ovojnico / bankovce je zložil v pisemsko ovojnico
● ekspr. njegova mesečna ovojnica je tanka ima majhne osebne dohodke; ekspr. brez modre ovojnice ni šlo podkupnine
2. kar je, se daje okrog česa, navadno da varuje, ščiti: ovojnice toaletnega mila / ovojnica revije je strgana
3. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, povezuje: mišice in sklepe ovijajo ovojnice
// anat., navadno s prilastkom tkivo, ki ovija kak organ: ledvična, vranična ovojnica
● knjiž. semena te rastline imajo močno ovojnico močen ovoj
♦ anat. kitna, mišična, možganska, sklepna ovojnica; biol. bakterijska ovojnica trdna ali sluzasta snov, s katero se obdajo nekatere bakterije; celična ovojnica zunanji, mrtvi del celice; mat. ovojnica črta, ki obdaja družino krivulj; med., vet. plodova ovojnica; zool. ovojnica pasja trakulja
SSKJ²
ovojnína -e ž (ī)
knjiž. kar se rabi za zavijanje, zaščito blaga ali izdelkov; embalaža: vreče, zaboji in druga ovojnina
SSKJ²
ôvra -e ž (ȏ)
v fašistični Italiji tajna državna policija: delovanje ovre
SSKJ²
ovráčati -am nedov. (ā ȃ)
knjiž. zanikovati, ne priznavati: ta spoznanja ovračajo njegovo teorijo / star. ovračati očitke zavračati
SSKJ²
ovráten -tna -o prid. (ȃ)
ki je za okrog vratu: ovratni nakit; svilena ovratna ruta / okrogel ovratni izrez vratni
SSKJ²
ovrátnica -e ž (ȃ)
1. ovratni pas, navadno za pse: sneti, zapeti psu ovratnico; prijeti žival za ovratnico; ovratnice in nagobčniki / pasja ovratnica
2. knjiž. kravata: nadeti, zavezati si ovratnico; svilena ovratnica
3. arheol. ovratni nakit, navadno v obliki (nesklenjenega) obroča: ovratnica iz polžasto zvite žice
SSKJ²
ovrátniček -čka m (ȃ)
manjšalnica od ovratnik: ima rdečo obleko z belim ovratničkom; čipkast, vezen ovratniček
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ovrátnik -a m (ȃ)
1. del obleke, srajce ob vratu, navadno za okras: prišiti, privihati, zapeti ovratnik; čipkast, krznen ovratnik; okrogel, širok, štrleč ovratnik; ovratnik suknjiča; bluza brez ovratnika / bubi ovratnik majhen okrogel ovratnik
// kar je temu po obliki podobno: račji samec ima okrog vratu bel ovratnik
2. ovratni pas, navadno za pse; ovratnica: natakniti psu ovratnik; bodičast, usnjen ovratnik
● publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva
♦ med. mavčni ovratnik mavčna obveza za vrat; obl. ležeči ovratnik položen po ramah; srajčni ovratnik; šal ovratnik navadno podolgovat ovratnik brez reverjev, katerega konca se spredaj križata
SSKJ²
ovrátniški -a -o (ȃ)
pridevnik od ovratnik: ovratniški del plašča
SSKJ²
ovréči ovŕžem dov., ovŕzi ovŕzite in ovrzíte; ovŕgel ovŕgla (ẹ́ ȓ)
1. ugotoviti in pokazati, da je kaj neresnično, nepravilno, neutemeljeno: ovreči dejstvo, dokaz, očitek, pomislek, trditev / njegovo razlago, teorijo so ovrgli jo zanikajo, ne priznajo / ovreči plan ne sprejeti; knjiž. ovrgli so vse stare navade opustili, odpravili / star. dve vreči pšenice so mu ovrgli izvrgli
// pravn. dokazati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: ovreči oporoko, pogodbo; sodbo je sodišče druge stopnje ovrglo
2. star. negativno oceniti: njegovo dejanje so ovrgli vsi sosedje / roman je kritika ovrgla
3. star. vreči, dati: okoli debla so ovrgli slamo / ovrgel si je nahrbtnik oprtal
    ovŕžen -a -o:
    ovrženi dokazi; ovržena oporoka, trditev
SSKJ²
ovrednôtenje -a s (ȏ)
glagolnik od ovrednotiti: estetsko ovrednotenje literarnega dela / razprava zasluži ovrednotenje kot znanstvena in leposlovna stvaritev
SSKJ²
ovrednôtiti -im dov. (ō ȏ)
določiti, ugotoviti vrednost, pomen, kakovost česa: ovrednotiti opravljeno delo, knjigo; to poezijo je treba natančneje opisati in ovrednotiti; na novo ovrednotiti kaj; sociološko in moralno ovrednotiti / ovrednotiti delovno mesto / kritično ovrednotiti prehojeno pot, stališča, tendence
// priznati komu, čemu vrednost, pomembnost: umetnika so znali prav ovrednotiti šele po smrti; to bi njegovo delo višje ovrednotilo
    ovrednôten -a -o:
    ovrednotena delovna mesta; njihovo delo ni prav ovrednoteno
SSKJ²
ovréti ovrèm dov., ovŕl (ẹ́ ȅ)
knjiž. zadržati, zavreti2: težko je ovreti njegovo jezo; to bo ovrlo razvoj; ovreti tok česa
// preprečiti, onemogočiti: ovrli so jim odhod
SSKJ²
ovrgljív -a -o prid. (ī í)
ki se da ovreči: ovrgljiva domneva, trditev; lahko ovrgljivo mnenje
SSKJ²
ôvrovec -vca m (ȏ)
pog. pripadnik ovre: ovrovci in gestapovci
SSKJ²
ovŕšen -šna -o prid. (ȓ)
knjiž. ki je, se nahaja na vrhu, ob vrhu: ovršni del krošnje
♦ bot. ovršni list list v bližini cveta ali socvetja, ki se od pravih listov navadno loči po barvi, obliki in velikosti
SSKJ²
ovŕšje -a s (ȓ)
knjiž. del, predel ob vrhu: vinogradi segajo prav v ovršje hriba / široka borova ovršja
SSKJ²
ovŕžba -e ž (ȓ)
glagolnik od ovreči: ovržba dejstva, spoznanja, trditve / ovržba oporoke
SSKJ²
ovsén -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na oves: ovsene pleve; ovsena slama / najraje ima ovseni kruh; ovsena moka / ovseni kosmiči oluščena in stisnjena ovsena zrna; ovsena kaša
SSKJ²
ovsenják -a m (á)
star. ovseni kruh: peči ovsenjak
SSKJ²
ovsénka -e ž (ẹ̄)
agr. poletna hruška rumenkaste ali rjaste barve: ječmenke, petrovke in ovsenke
SSKJ²
ovsíka -e ž (í)
bot. trava z večcvetnimi klaski v latu, Helictotrichum:
SSKJ²
ovsíšče -a s (í)
njiva, na kateri je rasel oves: preorati ovsišče; ječmen je vsejal na ovsišče
SSKJ²
ovulácija -e ž (á)
biol. sprostitev dozorelega jajčeca in njegova izločitev iz jajčnika: hormon, ki zavira ovulacijo; krvavitev brez ovulacije
SSKJ²
ovzdúšje -a s (ȗ)
zastar. ozračje, vzdušje: ustvariti delovno, prijetno ovzdušje; duhovno ovzdušje; ovzdušje napetosti
// okolje, milje: spoznati ovzdušje, iz katerega je zajemal pisatelj; mestno ovzdušje ji ne prija
SSKJ²
ovzmetênje in ovzmétenje -a s (é; ẹ̑)
opremljenost z vzmetmi: dobro ovzmetenje vozila
SSKJ²
ozád prisl. (ȃ)
zadaj: svet se vzpenja, ozad pa je nova globel
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ozádje -a s (ȃ)
1. zadnji, najbolj oddaljeni, končni del česa: ozadje doline obrobljajo hribi; oglasil se je iz ozadja; stal je v ozadju odra / stopila sta nekoliko v ozadje nazaj
// kraj, prostor za čim: odrsko ozadje; ozadje stavbe je polno grmičja / dvorišče je odprto proti hišnemu ozadju zadnji strani hiše
2. osnovni del česa, navadno slike, od katerega se odražajo liki, motivi: ozadje je pokril z rjavo barvo; barvno, temno ozadje; vzorec je zelen, ozadje pa belo podlaga / ozadje računalniškega namizja
3. s prilastkom okoliščine, navadno prikrite, ki odločilno vplivajo na potek česa: poznati ozadje dogajanja; kulturno, politično ozadje česa / ekspr. pravega ozadja nesreče še niso razkrili vzroka; v ozadju dogodka so bili še drugi vzroki
4. publ., navadno v zvezi postavljati, potiskati v ozadje dajati, pripisovati čemu majhno pomembnost, vrednost: študentske zahteve so postavljali v ozadje; v tistem času so mladino zelo potiskali v ozadje
// navadno v zvezi stopati v ozadje izgubljati pomembnost, vrednost: v medvojnih letih so osebne težave stopale v ozadje
● ekspr. delovati, odločati iz ozadja prikrito, skrito; mnogim zgodbam je bil za ozadje pisateljev rojstni kraj snov zanje je jemal pisatelj iz svojega rojstnega kraja; ekspr. najraje je bil, stal v ozadju ni sodeloval; ekspr. najraje se drži v ozadju hoče biti neopažen; ekspr. s tovrstno literaturo smo ostali v ozadju nismo napredovali
♦ anat. očesno ozadje del notranje površine zrkla; fot. ozadje kar je na posnetku za fotografiranim motivom, predmetom
SSKJ²
ozádnji -a -e prid. (ȃ)
knjiž. ki je zadaj, v ozadju: šel je v ozadnji prostor / ekspr. ozadnje obzorje daljno
SSKJ²
ozalíden -dna -o prid. (ȋ)
v zvezah: papir. ozalidni papir fotokemično občutljiv papir; teh. ozalidna kopija kopija na ozalidnem papirju
SSKJ²
ozáljšati -am dov. (ȃ)
knjiž. okrasiti, olepšati: za svatbo so ozaljšali vso hišo; ozaljšala se je z nakitom
    ozáljšan -a -o:
    ozaljšan kip; s starinskimi ornamenti ozaljšana vrata
SSKJ²
ozaljšáva -e ž (ȃ)
glagolnik od ozaljšati: ozaljšava obleke, sobe
SSKJ²
ozáljšek -ška m (ȃ)
knjiž. okrasek: rada nosi ozaljške; kovani, rezljani ozaljški
SSKJ²
ozánkati -am dov. (ȃ)
dati, privezati zanko na kaj: ribi je ozankal rep
// knjiž. nastaviti zanke: šel je k ovcam in ozankal skrita mesta v ogradi; pren. vse je ozankala s svojo ljubeznivostjo
    ozánkan -a -o:
    v roki je imel ozankan cepin
SSKJ²
ozára -e ž (ȃ)
nav. mn. travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug: na ozarah je konje ustavil; kositi, pasti po ozarah; zeleneče ozare in meje
SSKJ²
ozáriti -im tudi ozaríti -ím dov., ozáril (ā ȃ; ī í) knjiž.
1. obdati z močno svetlobo; ožariti: večerna zarja je ozarila vrhove
// ekspr. osvetliti, obsvetliti: plameni goreče hiše so ozarili okolico
2. ekspr. narediti kaj bolj veselo, lepše: smehljaj ji je ozaril obraz / ničesar ni imela, kar bi ji ozarilo življenje
    ozárjen -a -o tudi ozarjèn -êna -o:
    od veselja ozarjen obraz; ozarjeni vrhovi; s čustvi ozarjene besede
SSKJ²
ozárjati -am nedov. (á) knjiž.
1. obdajati z močno svetlobo; ožarjati: sonce je ozarjalo pokrajino; nebo se že ozarja
// ekspr. osvetljevati, obsvetljevati: plameni ozarjajo bližnje hiše
2. ekspr. delati kaj bolj veselo, lepše: mir je ozarjal njen obraz / zavest, da so otroci srečni, ji je ozarjala starost
SSKJ²
ozavéstiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
knjiž. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: okupatorjev zločin ga je dokončno ozavestil / ozavestil se je svoje krivde zavedel
// narediti, povzročiti, da kdo kritično presoja, spoznava svoja in tuja dejanja, mnenja ali čuti odgovornost zanje: narodnostno ozavestiti ljudi
    ozavéščen -a -o:
    ozaveščena družba, mladina
SSKJ²
ozavéščanje -a s (ẹ́)
glagolnik od ozaveščati: ozaveščanje javnosti o pomenu zdravega načina življenja; ozaveščanje prebivalstva o ustreznem shranjevanju in zbiranju odpadnih zdravil; kampanja za ozaveščanje potrošnikov
SSKJ²
ozavéščati -am nedov. (ẹ́)
delati, povzročati, da kdo kaj spozna, se česa zave: mlade so ozaveščali o nevarnostih čezmernega pitja alkohola
SSKJ²
ozavéščenost -i ž (ẹ̑)
knjiž. lastnost ozaveščenega človeka: piscu ne manjka jezikovne ozaveščenosti
SSKJ²
ózd -a m (ọ̑)
organizacija združenega dela: uspehi našega ozda
SSKJ²
ozdravéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati zdrav: ni veliko upanja, da bi ozdravel; ozdraveti od pljučnice
2. ekspr. čustveno se pomiriti, umiriti: le počasi je ozdravel, ko ga je zapustila
    ozdravèl in ozdravél -éla -o:
    ozdravele vojake so poslali nazaj na fronto
SSKJ²
ozdravítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ozdraveti ali ozdraviti: nestrpno so čakali na njegovo ozdravitev / pospeševati gospodarsko ozdravitev dežele
SSKJ²
ozdráviti -im dov. (ā ȃ)
1. narediti, povzročiti, da kdo postane zdrav: ozdraviti bolnika; pravi, da ga je žganje ozdravilo prehlada, od prehlada; v bolnišnici so jo čisto ozdravili; z operacijo ozdraviti; na svežem zraku se je hitro ozdravila / ta bolezen se ne da ozdraviti
2. nav. ekspr. povzročiti, da se kdo čustveno pomiri, umiri: njen razposajeni smeh ga je ozdravil / pesem mu je ozdravila dušo, srce
3. ekspr. izboljšati, popraviti: ozdraviti gospodarstvo, življenjske razmere / članek je nekoliko ozdravil javno mnenje
● ekspr. s šibo ozdraviti koga s kaznovanjem, tepenjem doseči, da se poboljša, popravi; ekspr. ozdraviti koga od namere pregovoriti, prepričati ga, da namero opusti; ekspr. ta novica ga bo ozdravila od potovanja ne bo več želel potovati
    ozdrávljen -a -o:
    ozdravljen bolnik; ozdravljeno srce
SSKJ²
ozdrávljati -am nedov. (á)
1. delati, povzročati, da kdo postane zdrav: ozdravljati bolnike / star. to zelišče ozdravlja revmatizem zdravi
2. postajati zdrav: mati je počasi ozdravljala od hude bolezni
    ozdravljajóč -a -e:
    ozdravljajoča ljubezen
SSKJ²
ozdrávljenec -nca m (ȃ)
kdor je ozdravljen: hvaležni ozdravljenci so mu še večkrat pisali / iz bolnišnice so ga odpustili kot delnega ozdravljenca
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ozdrávljenje1 tudi ozdravljênje -a s (ȃ; é)
glagolnik od ozdraviti: z operacijo niso dosegli popolnega ozdravljenja / ozdravljenje gospodarskega stanja
SSKJ²
ozdravljênje2 -a s (é)
glagolnik od ozdraveti: izgubila je voljo do ozdravljenja / ozdravljenje duše, srca
SSKJ²
ozdravljív -a -o prid. (ī í)
ki se da ozdraviti: ozdravljiva bolezen, poškodba / težko ozdravljiv bolnik
SSKJ²
ozdravljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost ozdravljivega: ozdravljivost tuberkuloze
SSKJ²
ozéba -e ž (ẹ̑)
glagolnik od ozebsti: tak mraz povzroča ozebe / od ozebe rdeča lica
SSKJ²
ozébek -bka m (ẹ̑)
nar. primorsko ozeblina: na desni roki je dobil ozebke; boleči temno rdeči ozebki
SSKJ²
ozében -bna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ozebo: ozebne bolečine
SSKJ²
ozeblína -e ž (í)
vnetje kože, tkiva zaradi mraza: dobiti, preprečevati ozebline; otekline in ozebline / ozeblina na nogi ga je začela močno srbeti
SSKJ²
ozébnik -a m (ẹ̑)
alp. ozek strm prehod med stenama, napolnjen s snegom ali ledom: iti, zdrsniti po ozebniku; ozebnik na Jalovcu
SSKJ²
ozébsti ozébem dov., nam. ozébst in ozèbst; ozébljen tudi ozében (ẹ́)
dobiti ozebline: na pohodu, v gorah je ozebel; ozebsti v roke / nos mu je ozebel / jablane so to zimo nekoliko ozeble
    ozébel -bla -o:
    ozeble noge so jo začele boleti
SSKJ²
ozeênovski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Organizacijo združenih narodov [OZN]: ozeenovski funkcionar; ozeenovska organizacija
SSKJ²
ózek ózka -o prid., óžji (ọ́)
1. ki ima med najbližjima koncema glede na dolžino razmeroma majhno razsežnost; ant. širok: rastlina z ozkimi listi; ozek pas trave; ozek trak / ozka cesta, gaz / ozek hodnik, prehod; med mizo in klopjo je ozek prostor / zlesti skozi ozko odprtino / ozek obraz
// ki ima razmeroma majhen obseg: ozek prsni koš; ozka ramena / je ozka čez pas tanka
// ki se razmeroma tesno prilega telesu: rokavi pri obleki so ozki; nosi ozke dolge hlače / kroj za ozko krilo
2. nav. ekspr. ki pri presojanju, vrednotenju upošteva samo določene kriterije, ki ne zajemajo pojava v celoti: ozek moralist; v estetskem, umetniškem pogledu je zelo ozek / otresti se ozkega gledanja na kaj; ozko pojmovanje kulture / ozka, provincialna miselnost
// ki išče samo svoje koristi: ozki strankarski interesi
3. ki ima, obsega majhno, omejeno področje: krog njegovih delovnih nalog je ozek; za nalogo si je izbral ozko temo / ozka specializacija / publ. začeti kaj v ozkem, širokem obsegu / ekspr. človek ozkega obzorja / to stvar pozna le ozek krog strokovnjakov
// publ. trden, močen: to je dokaz ozkih kulturnih vezi med narodoma; med obema literarnima smerema je ozka zveza / ozko sodelovanje tesno
4. publ., v zvezi ozko grlo kar otežuje, zavira delo: slabe ceste so ozko grlo za turizem; novi stroji bodo odpravili ozko grlo v razvoju tovarne
♦ anat. ozka medenica; film. ozki film film, širok 16 mm; jezikosl. ozki samoglasnik sredinski samoglasnik višje lege; zool. ozka trakulja; žel. ozki tir tir s 670 mm razdalje med notranjima robovoma tirnic
    ózko prisl.:
    ozko gledati, pojmovati kaj; to razumeš preveč ozko; ozko specializirani ljudje; ozko strokovna vprašanja; ozko odprta vrata; 
prim. ožji
SSKJ²
ozelenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. dobiti (zelene) liste: drevo spomladi ni več ozelenelo / po dežju je njiva hitro ozelenela
2. postati zelen: brez svetlobe rastline ne ozelenijo
    ozelenèl in ozelenél -éla -o:
    ozelenela breza, bukev
SSKJ²
ozelenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ozeleneti ali ozeleniti: ta grm pred ozelenitvijo rdeče vzcveti / načrt ozelenitve novih stanovanjskih sosesk
SSKJ²
ozeleníti -ím dov., ozelénil (ī í)
narediti kaj zeleno: pomlad je ozelenila gozdove in travnike
// oskrbeti z zelenjem, rastlinjem: ozeleniti prostor okrog stanovanjskih hiš
SSKJ²
ozelenítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ozelenitev: ozelenitveni načrt mesta; ozelenitvena dela ob novi cesti so končana
SSKJ²
ozelenjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od ozelenjevati: ozelenjevanje in urejanje mesta, delovnih prostorov / urbanistično ozelenjevanje
SSKJ²
ozelenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
oskrbovati z zelenjem, rastlinjem: ozelenjevati naselja, stanovanjske okoliše / začeli so ozelenjevati posamezne puščavske predele
SSKJ²
ozelót -a m (ọ̑)
zool. leopardu podobna rjavkasto lisasta zver, ki živi v Južni in Srednji Ameriki, Leopardus pardalis: loviti ozelote / krzno ozelota
SSKJ²
ozémeljski -a -o [ozeməljski] prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ozemlje: ozemeljska razprostranjenost / ozemeljska nedotakljivost; ozemeljske zahteve / ozemeljske vode priobalni pas morja, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ozémlje -a s (ẹ̑)
večji del zemeljske površine: naseliti ozemlje severno od Drave; to ozemlje je zasedel okupator; slaba prometna povezanost tega prostranega ozemlja / potresno ozemlje območje
// navadno s prilastkom ta del glede na pripadnost kaki upravni, politični enoti: osvoboditi slovensko ozemlje; država poveča svoje ozemlje; rimska oblast je segala tudi na ozemlje današnje Slovenije / državno ozemlje; slovensko etnično ozemlje; osvobojeno ozemlje med narodnoosvobodilnim bojem ozemlje pod upravo narodnoosvobodilnih odborov; po drugi svetovni vojni Svobodno tržaško ozemlje
♦ zgod. mandatno ozemlje med obema vojnama ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu mednarodne organizacije
SSKJ²
ozemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr.
delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljevati: stik z vsakdanjim življenjem njegovo poezijo ozemljuje
// povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega: ves čas ga mora ozemljevati
SSKJ²
ozemljílo -a s (í)
elektr. del ozemljitvene naprave, ki se položi v zemljo:
SSKJ²
ozemljítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ozemljiti: pravilna ozemljitev televizijske antene, strelovoda; naprava brez ozemljitve / opraviti ozemljitev radijskega sprejemnika / izključiti, poškodovati ozemljitev ozemljitveno napravo / idealizem lahko brez praktične ozemljitve postane nezanesljiv; ozemljitev želje; opravljanje vsakdanjih fizičnih del kot tehnika ozemljitve / sedaj je nastopil čas za ozemljitev
SSKJ²
ozemljíti -ím dov., ozémljil (ī í)
1. elektr. zvezati prevodni del električne naprave z zemljo: ozemljiti radijski aparat, električni štedilnik
2. ekspr. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljiti: vztrajal je, da se načrt, scenarij ozemlji
// povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega: potrebujejo nekoga, ki jih zna ozemljiti / desnica se je z novim pristopom odločila ozemljiti levico
    ozemljèn -êna -o:
    ozemljeni, realistični ljudje; ozemljeni praktik, prodajalec, ustvarjalec; pravilno ozemljena televizijska antena
SSKJ²
ozemljítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ozemljitev: ozemljitvena dela / ozemljitvena naprava naprava, ki povezuje prevodni del električne naprave z zemljo
SSKJ²
ozídje -a s (ȋ) star.
1. obzidje: Turki so preplezali ozidje; grajsko, mestno ozidje; mogočno, visoko ozidje
2. zidovje: na ovinku se je pokazalo ozidje lepe vile / vedno je v ozidju
♦ grad. skupek, celota zlasti nosilnih zidov stavbe
SSKJ²
ozímec -mca m (ȋ)
agr., rabi se samostojno ali kot prilastek ozimna rastlina: ječmen ozimec; lan ozimec
♦ lov. mladič divjega prašiča v prvem letu starosti od začetka zime do pomladi
SSKJ²
ozímen -mna -o prid. (ȋ)
ki se seje jeseni: ozimni posevki / ozimni ječmen; ozimni lan; ozimna pšenica; ozimno žito
SSKJ²
ozímina in ozimína -e ž (ȋ; í)
jeseni (po)sejano žito: ozimina dobro kaže; ozimina in jarina / zorati za ozimino
SSKJ²
ozímka -e ž (ȋ)
agr. zimska hruška: poletne vrste in ozimke
♦ bot. rastlina z rumenimi cveti in deljenimi listi, Eranthis hyemalis
SSKJ²
ozímnica -e ž (ȋ)
sadje, zelenjava, namenjena porabi gospodinjstva čez zimo: preskrbeti si ozimnico; pripravljati ozimnico / krompir za ozimnico
SSKJ²
ozímnost -i ž (ȋ)
značilnost ozimnega: jarost in ozimnost žita
SSKJ²
ozír -a m (ȋ)
1. kar vpliva na ravnanje, odločitve: gospodarski oziri take določbe niso dovoljevali; pri svojem ravnanju ni upošteval moralnih ozirov; pravni, socialni oziri / publ.: storiti kaj iz političnih ozirov razlogov; potovanje je odpadlo iz zdravstvenih ozirov zaradi bolezni
// upoštevanje česa pri svojem ravnanju, odločitvah: motijo ga njegovi oziri; ravnati brez ozirov; iz ozira na prijatelja ni povedal vse resnice; oziri na druge mu tega niso dopuščali / ekspr. ima ozire na vse strani; publ. njegove bolezni niso jemali, vzeli v ozir upoštevali
2. publ., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi z v izraža omejitev trditve na določeno: v tem oziru ni prav nič boljši od njega; v marsikaterem oziru mu je moral pritrditi v marsičem; v nobenem oziru ga ne prekaša v ničemer / v nekem oziru imaš prav deloma; to je v vsakem oziru upravičeno popolnoma, čisto
3. publ., v prislovni rabi, v zvezi z ozirom glede na: z ozirom na prej omenjena dejstva ni mogoča drugačna sodba; z ozirom na razvoj narodnega vprašanja delimo ta čas v dve razdobji
● publ. naskakovali so brez ozira na žrtve ne glede na žrtve; publ. ta primer je vreden posebnega ozira posebne obravnave
SSKJ²
ozirálen -lna -o prid. (ȃ)
jezikosl., v zvezah: oziralni stavek odvisni stavek, ki ga uvaja oziralni zaimek; oziralni zaimek zaimek, ki uvaja odvisne stavke in se nanaša na samostalniške, pridevniške ali prislovne besede ter zveze
SSKJ²
ozirálnik -a m (ȃ)
jezikosl. oziralni zaimek:
SSKJ²
ozíranje -a s (ī)
glagolnik od ozirati se: neprestano oziranje učencev je učiteljico pri pouku zelo motilo / ni vedel, kaj pomeni to njihovo oziranje proti vratom / oziranje na očetovo željo ga je zadržalo doma
SSKJ²
ozírati se -am se nedov. (ī ȋ)
1. usmerjati kam pogled z obratom glave v drugo smer, kot je obrnjeno telo: otroci so se med poukom kar naprej ozirali; ustavil se je in se oziral; ozirati se na levo in desno
// gledati, pogledovati: ozira se proti hribom; ozirati se skozi okno; ozirati se za odhajajočim / oziral se je po pticah jih ogledoval, opazoval
2. v zvezi z na upoštevati pri svojem ravnanju, odločitvah: pri tem se moramo ozirati tudi na druge; premalo se je oziral na neizkušene sopotnike / bil je preveč samozavesten, da bi se oziral na javno mnenje; ne ozira se na navodila, kar po svoje dela / knjiga se ozira zlasti na začetnike je namenjena zlasti začetnikom
3. ekspr., v zvezi s po, za prizadevati si doseči kaj, priti do česa, če osebek tega nima; iskati: na postaji se je oziral po taksiju, pa ga ni bilo; dolgo se je oziral za službo / tujci so se ozirali po naši zemlji
● knjiž., ekspr. proseče se ozira k njej išče pomoči pri njej; ekspr. ta se ne ozira ne na levo, ne na desno dela po svoje, ne upošteva mnenja, nasvetov drugih; ekspr. fant se že ozira po dekletih kaže zanimanje zanje; ekspr. po njeni smrti se bo moral sam ozirati po svetu biti, živeti sam; stopil je na prag in se oziral po vremenu ugotavljal, kakšno je vreme; bila je tako lepa, da so se vsi ozirali za njo da je pri vseh vzbujala občudovanje, zanimanje; ko se česa lotiš, se ne oziraj nazaj ne omahuj
    oziráje se :
    hodila je po dvorišču, oziraje se na vse strani; odšel je, ne oziraje se na nevarnost
    ozirajóč se -a -e:
    šla je od doma, neprestano ozirajoč se; storil je to, ne ozirajoč se na težave; ozirajoča se množica jih je nestrpno pričakovala
SSKJ²
ozíroma vez. (ȋ) publ., v ločnem priredju
1. za vezanje (dveh) stavkov ali stavčnih členov, ki sta vsebinsko porazdeljena na dve prej omenjeni osebi, stvari ali skupini oseb, stvari: moja otroka sta stara deset oziroma štirinajst let; prileteli sta dve letali, in sicer z nemško oziroma francosko oznako / zaposleni se lahko upokojijo, ko dopolnijo moški štirideset oziroma [oz.] ženske petintrideset let delovne dobe in
2. v členkovni rabi za popravek ali dopolnitev prej povedanega: gledališče je oziroma naj bi bilo središče kulturnega življenja; ekspr. ko je postal ravnatelj oziroma direktor, je mislil, da lahko počne, kar hoče; ko sva prišla oziroma prilezla na vrh, sva morala leči ali bolje rečeno; šport oziroma alpinizem je gojil od mladih nog pravzaprav
3. ali 1 a, b: spomenik naj bi postavili na trgu oziroma v parku / naročite se lahko na celo zbirko oziroma na posamezne knjige
SSKJ²
ozko... prvi del zloženk
nanašajoč se na ozek: ozkoličen, ozkonos, ozkosrčnost, ozkotiren
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ozkogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
ki pri presojanju, vrednotenju upošteva samo določene kriterije, ki ne zajemajo pojava v celoti, navadno zaradi predsodkov, neznanja, nezavedanja česa: ozkogled človek; ozkogledo govoričenje, prepričanje
SSKJ²
ozkogrúdnost -i ž (ú)
knjiž. ozkosrčnost: ozkogrudnost in filistrsko samozadovoljstvo
SSKJ²
ozkokrájen -jna -o prid. (ȃ)
ki ima ozke krajce, krajevce: ozkokrajen klobuk, slamnik
SSKJ²
ozkolísten -tna -o prid. (ȋ)
ki ima ozke liste: sredstvo za uničevanje ozkolistnih plevelov
♦ bot. ozkolistni trpotec
SSKJ²
ozkonós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
zool., v zvezi ozkonose opice opice z ozkim nosnim pretinom, ki živijo v Aziji in Afriki, Catarrhina:
SSKJ²
ozkopŕs -a -o prid. (ȓ r̄)
ki ima ozek prsni koš: bil je ozkoprs in bled človek
// zastar. ozkosrčen: ozkoprsi filistri
SSKJ²
ozkopŕsen -sna -o prid. (ȓ)
ki ima ozek prsni koš: visok, ozkoprsen človek; bil je ozkoprsen in slaboten
SSKJ²
ozkosŕčen -čna -o prid.(ȓ)
ki pri presojanju, vrednotenju upošteva samo določene kriterije, ki ne zajemajo pojava v celoti: ozkosrčen človek / besedilo je popravljal ozkosrčen korektor / ozkosrčno gledanje na kaj
    ozkosŕčno prisl.:
    ozkosrčno presojati
SSKJ²
ozkosŕčnež -a m (ȓ)
ekspr. ozkosrčen človek: ozkosrčneži in birokrati
SSKJ²
ozkosŕčnost -i ž (ȓ)
lastnost, značilnost ozkosrčnega človeka: znan je po svoji ozkosrčnosti
SSKJ²
ózkost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost ozkega: ozkost prostora / nav. ekspr.: roman razkriva njihovo ozkost in hinavščino; moralna, nacionalna, politična ozkost; vsebinska ozkost revije
SSKJ²
ozkotíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ozki tir: ozkotirna proga, železnica / ozkotirni vagon
SSKJ²
ozkoúst -a -o prid. (ȗ ū)
zool., v zvezi afriški ozkousti nosorog nosorog z dvema izrastkoma na glavi, živeč v Afriki, Diceros bicornis:
SSKJ²
ozlatíti -ím dov., ozlátil; ozlačèn in ozlatèn (ī í)
ekspr. pozlatiti: sonce je ozlatilo robove oblakov / s svojim smehom in humorjem zna vse ozlatiti
SSKJ²
ozlovóljenost -i ž (ọ̑)
knjiž. nejevolja: radovednost se je spremenila v ozlovoljenost / z obraza se mu bere ozlovoljenost
SSKJ²
ozlovóljiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. vznejevoljiti: te besede so ga ozlovoljile; ozlovoljil in razžalil jo je; kaj te je tako ozlovoljilo
    ozlovóljen -a -o:
    ozlovoljen obraz nejevoljen, jezen; ozlovoljen je zapustil družbo
SSKJ²
ozmérjati -am dov., tudi ozmerjájte; tudi ozmerjála (ẹ́)
izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z nespoštljivimi, žaljivimi besedami: ozmerjal ga je in odpeljal domov; hudo, javno ozmerjati; ozmerjati koga kot psa zelo; vulgarno / samega sebe je ozmerjal z norcem
    ozmérjan -a -o:
    za to boš doma ozmerjan
SSKJ²
ozmoza ipd. gl. osmoza ipd.
SSKJ²
ózna in Ózna -e ž (ọ̑)
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 Oddelek za zaščito ljudstva: odpeljati koga na ozno; biti v službi pri ozni
SSKJ²
oznáčba -e ž (ȃ)
1. glagolnik od označiti: izboljšati označbo cest; označba krajev in razdalj / označba izdelkov / kulturna označba dobe; označba glavnih oseb
2. oznaka: zamenjati označbe; slabo vidne označbe na vozilih / prebrati izčrpno označbo pisatelja / ta članek ne zasluži označbe razprava
● knjiž. v vodiču je le kratka označba krajev opis, oris; knjiž. velika narodna zavest je osnovna označba tega časa značilnost
♦ glasb. dinamična označba za jakost izvajanja; interpretacijske ali izvajalne označbe izrazi, kratice in znamenja za način izvajanja glasbenih del; šah. označba linij s črkami; vet. označba živali s tetoviranjem, zarezami, žigom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
oznáčenec -nca m (ȃ)
filoz. označeno: označenec in označevalec
SSKJ²
oznáčenje -a s (ȃ)
označitev: pomanjkljivo označenje vozil / označenje oseb / označenje razpoloženja
SSKJ²
oznáčenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost označenega: označenost poti
♦ jezikosl. stilna označenost besed
SSKJ²
označeválec -lca [označevau̯ca tudi označevalca] m (ȃ)
1. kdor kaj označuje: pooblaščeni označevalci živine
2. kar kaj označuje: označevalec prostora; označevalci na prodajnih mestih / označevalec besedila, strani
3. med. kar označuje verjetnost prisotnosti bolezni ali nagnjenosti k določeni bolezni: genski označevalci za različna obolenja; zmanjšanje vrednosti tumorskega označevalca v krvi / biološki označevalec ki napoveduje ali nakazuje določeno biološko stanje, dogajanje ali biološki proces
♦ filoz. označevalec označujoče; voj. laserski označevalec ciljev priprava za osvetljevanje ciljev pri nočnem obstreljevanju
SSKJ²
označeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na označevanje: označevalna sredstva
SSKJ²
označeválnik -a m (ȃ)
1. kar kaj označuje: označevalnik strani / laserski označevalnik priprava za osvetljevanje ciljev pri nočnem obstreljevanju
2. jezikosl. beseda, ki opredeljuje leksikalno enoto glede na nevtralnost in slovnično kategorijo: označiti besedo z označevalnikom; nekatere besede so v pravopisu označene s čustvenostnim označevalnikom poudarjalno; oblikoslovni označevalnik
SSKJ²
označevánje -a s (ȃ)
glagolnik od označevati: označevanje poti / črno-belo označevanje oseb
♦ avt. luči za označevanje vozila
SSKJ²
označeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. opremljati s čim, da se opazi, prepozna: po potresu so prizadete hiše označevali / označevati drevesa za posek
// tako sporočati, izražati kaj: vrstni red česa označevati s številkami / območja, kjer je bolezen najbolj razširjena, so označevali na zemljevidu s pikicami
2. izražati določeno vsebino: ta predmet nekaj označuje / besede označujejo pojme; kvalifikatorji označujejo rabo besed / ta beseda označuje tri stvari poimenuje; samostalniki s to končnico označujejo živa bitja pomenijo
// biti značilen, tipičen za kaj: to obdobje označuje neprestan boj za povečanje proizvodnje; živahen temperament označuje vsak njen korak
3. navajati karakteristične lastnosti, značilnosti: označevati dobo, pesnika; pisatelj dobro označuje osebe v svojem romanu
// z oslabljenim pomenom, v zvezi s kot, za izraža omejevanje lastnosti, značilnosti na navedbo koga: nauk so označevali kot zmoten; zbirko pesmi označuje kritik kot najčistejšo liriko; označujejo ga za lenuha
● knjiž. svoj rojstni kraj ji je označeval do vseh podrobnosti opisoval; publ. volitve označujejo, da ljudske množice podpirajo našo politiko kažejo, potrjujejo
    označujóč -a -e:
    označujoč položaj; sam.:, filoz. označujoče čutno zaznavna stran znaka
SSKJ²
označítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od označiti: označitev hiš za rušenje / temeljita označitev pisatelja / označitev pokrajine
SSKJ²
oznáčiti -im dov. (á ȃ)
1. opremiti s čim, da se opazi, prepozna: hiše, ki niso več primerne za bivanje, so označili; bolna mesta pred obsevanjem navadno označijo; označiti rob cestišča; označiti z barvo, črtami, zastavicami / označiti drevesa za posek / poti in steze so označili z markacijami / označiti novo cesto na zemljevidu vrisati
// tako sporočiti, izraziti kaj: s črtami je označil, kaj naj se v besedilu izpusti; s številkami označiti velikost izdelkov
2. navesti karakteristične lastnosti, značilnosti: kritik je pisatelja izčrpno označil; na kratko označiti položaj / s to besedo je hotel označiti vse težje živčne bolezni poimenovati; to dejanje je težko označiti ovrednotiti
// z oslabljenim pomenom, v zvezi s kot, za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na navedbo koga: besedo je označil kot narečno; nauk so označili kot heretičen; rezultate so označili kot pozitivne; označili so ga za poštenjaka
3. knjiž. opisati, orisati: označiti kraj nesreče; hišo, v kateri naj bi se oglasila, so jima natančno označili / avtorica je v vsakem receptu označila tudi količino živil navedla; označil jim je vse morebitne posledice nakazal
♦ filoz. označiti vzpostaviti razmerje med označujočim in označenim; geom. označiti kote, stranice napisati pri njih ustrezne dogovorjene črke, številke
    oznáčen -a -o:
    dobro označene osebe; slabo označena smučišča
    ♦     jezikosl. stilno označena beseda stilno zaznamovana beseda; sam.: vse označeno je bilo dobro vidno
    ♦     filoz. označeno pomen, vsebina znaka
SSKJ²
oznáka -e ž (ȃ)
1. kar kaj označuje: nositi na pokrivalih posebne oznake; mejne oznake; oznaka zamika; upoštevati oznake na cestah / oznaka zaupnosti, tajnosti / beseda je oznaka za pojem / ponudbe pošljite pod oznako »nujno« / veliko oznak na hotelih in gostiščih je v tujih jezikih napisov, imen
// navedene karakteristične lastnosti, značilnosti: uvod prinaša izčrpno oznako avtorja; stilna oznaka dobe
2. osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih: poleg oznake <summary> so na voljo še druge
// niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin: v programu je datoteke mogoče iskati po naslovih ali drugih oznakah / klikniti na oznako stolpca
3. kar izraža karakteristično lastnost, značilnost: ta oznaka je za njegovo dejanje preostra; oznaka povest za to delo ni upravičena
4. knjiž. opis, oris: podrobna oznaka kraja; oznaka scene je bila pomanjkljiva
● knjiž. črne oči so oznaka za to ljudstvo njegova značilnost
♦ elektr. ena ali več številk ali črk za označevanje programskega stavka
SSKJ²
oznamenovánje -a s (ȃ)
knjiž. oznaka: namesto barvnih oznamenovanj bi lahko dali druga
SSKJ²
oznamenováti -újem dov. in nedov. (á ȗ)
knjiž. označiti, zaznamovati: oznamenovati kaj na zemljevidu / s to besedo je oznamenoval hude živčne bolezni / na kratko nam oznamenujte tega moža
SSKJ²
oznamováti -újem dov. in nedov. (á ȗ)
knjiž. označiti, zaznamovati: oznamovati središča lukenj pred vrtanjem / to problematiko bi lahko oznamovali za izrazito meščansko
SSKJ²
oznanílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na oznanilo: oznanilna knjiga; zastar. nabiti kaj na oznanilno desko oglasno desko
SSKJ²
oznanílo -a s (í)
knjiž. sporočilo, obvestilo: prejeti oznanilo o čem; oznanilo o smrti / objavili so oznanilo repertoarja za prihodnje leto napoved; pren. gozdovi so zabučali v pomladnem oznanilu
♦ rel. duhovnikovo sporočilo, obvestilo ob koncu maše o svetniških godovih in mašah v prihodnjem tednu
SSKJ²
oznaníti in oznániti -im dov. (ī á ā) knjiž.
1. sporočiti javnosti, razglasiti: oznaniti zaroko; oznaniti po časopisih, radiu / nekdaj birič je na trgu oznanil nove predpise oklical
♦ rel. obvestiti vernike ob koncu maše o čem
// povedati, sporočiti sploh: takoj mu je oznanil novico; najprej je oznanil svoj uspeh materi
2. naznaniti, napovedati: pasje lajanje je oznanilo njegov prihod / oblaki so oznanili nevihto
● star. cerkvena ura je oznanila devet odbila
    oznánjen -a -o:
    oznanjeni ukazi; kar je bilo oznanjeno, se je zgodilo
SSKJ²
oznánjanje -a s (á)
glagolnik od oznanjati: oznanjanje razglasov / dovolj mu je bilo oznanjanja njihovih idej in naukov
SSKJ²
oznánjati -am nedov. (á) knjiž.
1. sporočati javnosti, razglašati: oznanjati ukaze; oznanjati po časopisih, radiu; ekspr. oznanjati na vse grlo / kresovi so oznanjali nevarnost; zvon oznanja smrt
// razširjati, učiti: oznanjati nove ideje; oznanjati krive nauke, zmote
♦ rel. oznanjati evangelij
// pripovedovati, sporočati sploh: oznanjati novico vsem ljudem / v uvodu oznanja pisatelj, kako je nastajala povest
2. izražati, kazati: možev glas je oznanjal jezo; njen obraz oznanja strah / jamice v licih so oznanjale smeh
3. naznanjati, napovedovati: pasje lajanje je oznanjalo njegov prihod; to ne oznanja nič dobrega / ekspr. brsteči popki oznanjajo pomlad
    oznanjajóč -a -e:
    oznanjajoč svoje ideje, ni našel razumevanja
    oznánjan -a -o:
    oznanjana svoboda, zmaga
SSKJ²
oznánjenje1 -a s (ā)
glagolnik od oznaniti: oznanjenje Pasteurjevih ugotovitev so pozdravili vsi znanstveniki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
oznanjênje2 -a s (é)
v zvezah: rel. Gospodovo ali Marijino oznanjenje praznik 25. marca; um. Marijino oznanjenje motiv Marije in angela
SSKJ²
oznanjeválec -lca [oznanjevau̯ca tudi oznanjevalca] m (ȃ)
knjiž. kdor kaj razširja, uči: prvi oznanjevalci krščanstva, protestantizma / oznanjevalec revolucionarnih idej glasnik / ekspr. oznanjevalec vremena napovedovalec
SSKJ²
oznanjeválka -e [oznanjevau̯ka tudi oznanjevalka] ž (ȃ)
knjiž. ženska, ki kaj razširja, uči: oznanjevalka novih naukov
// kar kaj naznanja, napoveduje: poteze na bolnikovem obrazu so bile oznanjevalke smrti / ekspr. danica, oznanjevalka dneva
SSKJ²
oznanjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od oznanjevati: oznanjevanje novih idej, resnice / to so opravili brez hrupa in velikega oznanjevanja
SSKJ²
oznanjeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž.
1. razširjati, učiti: oznanjevati resnico, zmoto; oznanjevati vero
// pripovedovati, sporočati: rad oznanjuje novice / napis na kamnu oznanjuje, da tam počiva zaslužen mož
2. izražati, kazati: njegov obraz oznanjuje užaljenost
3. naznanjati, napovedovati: stari ljudje so oznanjevali lakoto / hladni večeri oznanjujejo jesen
● preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost
    oznanjujóč -a -e:
    mir oznanjujoče besede
SSKJ²
oznanoválec -lca [oznanovau̯ca tudi oznanovalca] m (ȃ)
zastar. oznanjevalec: oznanovalci modrosti, resnice; oznanovalci nove vere
SSKJ²
oznanováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. sporočati javnosti, razglašati: zvon oznanuje njegovo smrt
// razširjati, učiti: oznanovati ideje, nauke
SSKJ²
oznevóljiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
zastar. vznejevoljiti: bali so se oznevoljiti gospodarja
SSKJ²
oznojíti -ím dov., oznójil (ī í)
povzročiti, da postane kdo znojen, poten: hoja ga je oznojila
    oznojíti se 
    postati znojen, poten: kljub hladu se je oznojil; od zadrege se mu je oznojilo čelo
    oznojèn -êna -o:
    oznojen od hoje, groze; obrisati oznojeno čelo
SSKJ²
óznovec -vca m (ọ̑)
pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pripadnik Oddelka za zaščito ljudstva [OZNA]: oznovci so uspešno izvedli načrtovano akcijo
SSKJ²
ozobáti ozóbljem tudi ozóbati -am in ozóbljem dov. (á ọ́; ọ̄)
s kljunom odstraniti jagode: kosi so grozde precej ozobali
SSKJ²
ozóbčati -am dov. (ọ̄)
teh. narediti, da ima kaj zobce, zobčke: ozobčati zobnik
    ozóbčan -a -o:
    ozobčan list žage
SSKJ²
ozóbec -bca m (ọ̑)
vet. del, ki se prikuje, privije na krake podkve za preprečevanje drsenja: na asfaltu se poznajo sledovi ozobcev
SSKJ²
ozóbek -bka m (ọ̑)
nar. ostanek grozda, s katerega so obrane jagode: prazen ozobek je vrgel čez latnik
SSKJ²
ozobítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ozobiti: ozobitev žage / primeri pozne ozobitve pri človeku
SSKJ²
ozóbiti -im tudi ozobíti -ím dov., ozóbil (ọ̄ ọ̑; ī í)
teh. narediti, da ima kaj zobe, zobce: ozobiti površino valja, valj
    ozóbiti se, tudi ozobíti se knjiž.
    dobiti zobe: otrok se je že ozobil
    ozóbljen -a -o tudi ozobljèn -êna -o:
    z obeh strani ozobljen list žage
SSKJ²
ozóbje -a s (ọ̑)
teh. vsi zobje kake priprave, naprave: pregledati ozobje zobnika / poševno pri katerem so zobje vijačno zaviti, puščičasto pri katerem so zobje zaviti v obliki črke V, ravno ozobje pri katerem so zobje ravni
SSKJ²
ozóbljenje tudi ozobljênje -a s (ọ̑; é)
glagolnik od ozobiti: ozobljenje žage / zobniki s poševnim ozobljenjem ozobjem
SSKJ²
ozón -a m (ọ̑)
brezbarven plin značilnega vonja, ki ima zelo veliko oksidacijsko sposobnost: v gozdu je dišalo po vlagi in ozonu; zrak v dvorani osvežujejo z ozonom; pren. taki medklici so ozon za ozračje debate
SSKJ²
ozónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ozon: ozonska koncentracija; ozonske poškodbe na rastlinah / po nevihti je bilo čutiti svež zrak ozonskega vonja / ozonski alarm v poletni vročini alarm zaradi povišane količine prizemnega ozona, ki draži dihala in oči / ozonski plašč, sloj, ščit ozonska plast; ozonska luknja območje tanjšanja ozonske plasti zaradi onesnaževanja s plini, zlasti freoni; ozonska plast plast v Zemljini stratosferi na višini 25–50 km z visoko koncentracijo ozona, ki absorbira večino ultravijoličnega sevanja Sonca
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ozráčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ozračje: velika količina prahu in plinov poruši ozračno ravnotežje
♦ kem. ozračni dušik, kisik zračni dušik, kisik
SSKJ²
ozráčje -a s (ȃ)
1. zračna plast, ki obdaja zemljo: raketa je ponesla satelit nad ozračje; plasti ozračja; prozornost, valovanje ozračja; sevanje, vlaga v ozračju
// zračna plast, zrak nad delom zemeljske površine: ozračje se je nenadoma ohladilo; razgreto, soparno, ekspr. težko ozračje; tistega dne je bilo ozračje jasno in mirno; onesnaženost ozračja / narediti, ustvariti umetno ozračje v satelitu; pren. ozračje v dvorani je bilo napeto, ekspr. naelektreno
♦ meteor. labilno ozračje v katerem nastajajo vzponski tokovi, ki lahko povzročajo nevihte
2. navadno s prilastkom kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: zna ustvarjati domače, prijetno ozračje; živi v mirnem, prijateljskem, sovražnem ozračju / delovno, ustvarjalno ozračje
● ekspr. začel je zastrupljati ozračje okrog njega ustvarjati take razmere, okoliščine, da bi mu škodoval, ga onemogočil
// kar nastane zaradi nazorov, dogajanja na določenem področju: izčistiti ozračje javnega življenja; duhovno, kulturno, politično ozračje; ozračje moderne dobe / v romanu je dobro prikazano zgodovinsko ozračje
// publ. razmere, okoliščine: zdaj je ozračje za sporazum najbolj ugodno; politično razgibano ozračje
SSKJ²
ozréti se ozrèm se dov., ozŕl se (ẹ́ ȅ)
1. usmeriti kam pogled z obratom glave v drugo smer, kot je obrnjeno telo: klicala ga je, pa se ni ozrl; ozrl se je in videl, da gleda za njim
// upreti, usmeriti pogled kam; pogledati: ozrl se je proti hribom; molče se je ozrla nanj, vanj; ozreti se skozi okno; ozrla sta se drug drugemu v oči; ozreti se proč, stran; pren., ekspr. ozreti se v preteklost; ozreti se bo treba po naši zgodovini
2. ekspr., v zvezi s po, za začeti iskati, poiskati: zdaj se bo pa moral ozreti po službi; ozreti se za delom, zaslužkom / za odškodnino se bo moral ozreti sam poskrbeti, potruditi; ko je prišel domov, se je najprej ozrl po novicah povprašal po njih
● knjiž., ekspr. v nesreči se je ozrl nanjo ji pomagal; knjiž., ekspr. čas je, da se ozrejo na njegovo revščino mu začnejo pomagati iz nje; ekspr. ozrl se je za sosedovo hčerjo pokazal zanimanje zanjo
    ozŕši se in ozŕvši se zastar.:
    ne ozrši se nanj, odide iz sobe; ozrši se po ljudeh, začne govoriti
SSKJ²
ozŕniti -im dov. (r̄ ȓ)
obrt. narediti površino hrapavo, jamičasto: ozrniti stopnice
    ozŕniti se knjiž.
    dobiti zrna: klasi so se že ozrnili
SSKJ²
ozvézditi -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. narediti, da so kje zvezde: umetno nebo mora še ozvezditi; pren. s svojim prihodom si ozvezdila mojo mračno noč
    ozvézditi se 
    postati zvezdnat: počasi se je nebo ozvezdilo
    ozvézden -a -o:
    ozvezden nebesni svod
SSKJ²
ozvézdje -a s (ẹ̑)
astron. del nebesne krogle s skupino zvezd v določeni razvrstitvi: ozvezdja živalskega kroga; največja zvezda v ozvezdju Lire
// knjiž. skupina zvezd, zvezde sploh: komet je zasijal, nato pa za vedno izginil v neskončnem ozvezdju; pren., pesn. njune oči so bile novo, tisti trenutek odkrito ozvezdje
SSKJ²
ozvóčenje -a s (ọ̑)
glagolnik od ozvočiti: ozvočenje prostorov, učilnic / na voliščih pripravljajo ozvočenje / ozvočenje filma jim je delalo težave / pog. kupiti, nameščati ozvočenje ozvočevalno napravo, ozvočevalne naprave
SSKJ²
ozvóčenost -i ž (ọ̑)
značilnost ozvočenega: slaba ozvočenost prostorov
SSKJ²
ozvočeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ozvočenje: ozvočevalna skupina je že začela delati / ozvočevalne naprave
SSKJ²
ozvóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
opremiti z zvočniki: ozvočiti dvorano, prostor
// dati, dodati glasbeno spremljavo: predstavo so ozvočili z Lisztovimi preludiji
♦ film. ozvočiti film zapisati neposredno na film ali poseben magnetofonski trak vse glasovne, zvočne sestavine filma
    ozvóčen -a -o:
    film še ni ozvočen; slabo ozvočena dvorana
SSKJ²
ožalostíti -ím dov., ožalóstil in ožalostíl; ožaloščèn (ī í)
knjiž. razžalostiti, užalostiti: neposlušna mladina ga je ožalostila; nenadoma se je ožalostila
SSKJ²
ožárek -rka m (ȃ)
nar. zahodno ogorek, iskra: ožarki so padali iz dimnika na gosto kakor snežinke
SSKJ²
ožaríti -ím tudi ožáriti -im dov., ožáril (ī í; ā ȃ)
1. obdati z močno svetlobo: večerna zarja je ožarila vrhove
// ekspr. osvetliti, obsvetliti: plameni goreče hiše so ožarili vso okolico
2. ekspr. narediti kaj bolj veselo, lepše: smehljaj ji je ožaril obraz / ničesar ni bilo, kar bi ji ožarilo življenje
    ožárjen -a -o in ožarjèn -êna -o:
    od veselja ožarjen obraz; ožarjene planine; ožarjeno nebo
SSKJ²
ožárjati -am nedov. (á)
1. obdajati z močno svetlobo: večerno sonce je ožarjalo vrhove
// ekspr. osvetljevati, obsvetljevati: luč je ožarjala obraze
2. ekspr. delati kaj bolj veselo, lepše: smehljaj ji ožarja obraz / vnuki ji ožarjajo starost
● ekspr. oče in mati, oba ga ožarjata z ljubeznijo ga ljubita
SSKJ²
ožêjati -am dov. (ȇ)
užejati: meso jih je ožejalo; ker so toliko peli, so se ožejali, zastar. so ožejali
SSKJ²
ožemálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ožemanje: ožemalni učinek / zložiti perilo v ožemalni valj
SSKJ²
ožemálnik -a m (ȃ)
priprava za ožemanje: nalila mu je čaja in postavila predenj ožemalnik z limono
// priprava za ožemanje perila: razstavljeni so bili najnovejši pralniki in ožemalniki / centrifugalni ožemalnik
SSKJ²
ožémanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od ožemati: pretirano drgnjenje in ožemanje blagu škoduje; ožemanje perila v centrifugi; priprava za ožemanje / ožemanje pomaranče / ožemanje gostov
SSKJ²
ožémati -am nedov. (ẹ̑)
1. s stiskanjem, vitjem odstranjevati tekočino iz česa: ožemati gobo, perilo / ožemati limono / ožemati ustnice z zobmi
● ekspr. zaman si je ožemal možgane, ni se mogel spomniti intenzivno razmišljal
2. ekspr. izčrpavati, slabiti: delo v rudniku jih ožema
// izrabljati, izkoriščati: vse življenje se mu je pustil ožemati
SSKJ²
ožémček -čka m (ẹ̑)
etn. ožet, v kroglo oblikovan sir, v katerem so z vročim železom vrezani razni liki: obljubil ji je, da pride na planino po ožemček
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
oženíti se ožénim se dov. (ī ẹ́)
v zvezi z osebo moškega spola poročiti se: silijo ga, naj se oženi; lani se je oženil, letos pa se že ločuje; oženiti se z dekletom iz domačega kraja; pog. ni je smel oženiti se oženiti z njo / oženiti se na dom, kmetijo / pog.: kdaj se bosta pa vidva oženila poročila; ljubica se mu je oženila poročila, omožila
    oženíti ekspr.
    dati, oddati v zakon: enega sina je že oženil / pog. svojo hčer hoče oženiti z njim omožiti
    ožénjen -a -o:
    oženjeni moški; ni vedela, da je oženjen; dvajset let sta že oženjena; sam.: samo oženjeni so imeli to pravico
SSKJ²
óženje -a s (ọ̄)
glagolnik od ožiti: oženje obleke; oženje in širjenje zenice / oženje možnosti za nekatere dejavnosti
SSKJ²
ožénjenec -nca m (ẹ́)
ekspr. poročen moški: kot oženjenec ni mogel napredovati
// nav. mn. zakonec: delati prepire med oženjenci
SSKJ²
ožèp -épa m (ȅ ẹ́)
bot. ožepek: rožmarin in ožep
SSKJ²
ožépek -pka m (ẹ̑)
bot. primorska rastlina z modrimi, rožnatimi ali belimi cveti v klasu in močno dišečimi listi, Hyssopus:
SSKJ²
ožéti ožmèm tudi ožámem dov., ožmì ožmíte in ožêmi ožemíte; ožél; nam. ožét in ožèt (ẹ́ ȅ, á)
1. s stiskanjem, vitjem odstraniti tekočino iz česa: ožeti gobo, krpo, perilo; tako je bil premočen, da je obleko kar ožel / ožeti limono; kumare je treba rahlo ožeti; pren., ekspr. misel na ločitev mu je ožela oči
// knjiž. stisniti: ožela je ustnice in umolknila
2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: fant je očeta čisto ožel; turiste v sezoni kar dobro ožmejo / oželi so ga za precejšnjo vsoto
3. ekspr. izčrpati, oslabiti: ujetnike so do kraja oželi
// izrabiti, izkoristiti: gospodar je hlapce pošteno ožel
    ožét -a -o:
    ožeto perilo
SSKJ²
ožganína -e ž (í)
1. ožgano mesto na površini česa: na ostankih letala je bilo več ožganin; na stolu je velika ožganina
2. med. poškodba kože, tkiva, nastala zaradi ognja, električnega toka: opekline in ožganine
♦ agr. ožgana povrhnjica prašiča
SSKJ²
ožgánost -i ž (á)
stanje ožganega: ožganost ostrešja / stopnja ožganosti
SSKJ²
ožgáti ožgèm dov., ožgál (á ȅ)
1. z ognjem povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: plamen je ožgal ostrešje / strela je ožgala drevo
// poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: ajdo je ožgala slana; sonce je ožgalo posevke
2. ekspr. opeči: sonce ga je pošteno ožgalo
3. odžgati: ožgati barvo z vrat
● ekspr. ožgal ga je z jeznim pogledom na hitro ga je jezno pogledal; ekspr. konja je z vso silo ožgal z bičem udaril
♦ agr. ožgati prašiča osmoditi
    ožgán -a -o:
    ožgan les; od sonca ožgan obraz
    ♦     vet. ožgano zobovje rjavkasto zobovje psa po prestani bolezni, zlasti kugi
SSKJ²
ožíg -a m (ȋ)
1. knjiž. majhen, droben del goreče snovi, navadno lesa; ogorek: veter je raznašal ožige; iz ožigov se je kadilo
2. glagolnik od ožgati: na koži se vidijo posledice ožiga / zavarovati rastline pred sončnim ožigom / na tleh pred pečjo je precej ožigov ožganin
3. agr. bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo: liste je napadel ožig; škropiti proti ožigu / hrušev ožig bakterijska bolezen nekaterih vrst sadnega drevja in okrasnih grmovnic, pri kateri se poganjki zvijejo in posušijo; rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih
4. vet. mesto na določenem delu telesa s stalno drugače obarvano dlako: doberman ima črno ali rjavo dlako z rdečkastimi ali svetlo rjavimi ožigi
SSKJ²
ožigálen -lna -o prid. (ȃ)
zool. ki izloča strupeno, vnetja povzročujočo snov: ožigalni organi ožigalkarjev
SSKJ²
ožigálka -e ž (ȃ)
nav. mn., zool. s strupeno sluzjo napolnjen mehurček s trnasto cevčico: lovke z ožigalkami
SSKJ²
ožigálkar -ja m (ȃ)
nav. mn., zool. navadno v morju živeče nečlenaste živali z ožigalkami, zlasti na lovkah, Cnidaria: morski, sladkovodni ožigalkarji; ožigalkarji in mehkužci
SSKJ²
ožíganje -a s (ī)
glagolnik od ožigati: ujetnike so mučili z natezanjem in ožiganjem / zavarovati rastline pred ožiganjem / ožiganje prašiča
♦ vet. ožiganje kopita umerjanje vroče podkve na kopito
SSKJ²
ožígati -am nedov. (ī ȋ)
1. z ognjem povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: ogorki pred kuriščem ožigajo tla / ožigali so ga po podplatih žgali
2. večkrat poškodovati, uničevati občutljivejše dele rastlin: slana ožiga liste
● ekspr. ožigal ga je z jeznim pogledom ošinjal; ekspr. večkrat ga je ožigal z besedami ostro grajal; ekspr. ožigal ga je po glavi tolkel, tepel
♦ agr. ožigati prašiča smoditi; zool. ožigati z ožigalkami se dotikati
SSKJ²
ožigósati -am dov. (ọ̑)
1. opremiti z žigom: ožigosati izdelke, znamke
2. ekspr. negativno oceniti, skritizirati: vsi so ožigosali to njegovo dejanje; njihovo mnenje o stvari so ostro ožigosali / s temi besedami ga je pred vsemi ožigosal mu vzel ugled, ga osramotil
● ekspr. ožigosali so ga kot pijanca, za pijanca označili, opredelili
    ožigósan -a -o:
    ožigosani ljudje; javno ožigosano delo
SSKJ²
ožíliti se -im se dov. (í ȋ) med.
umestiti se v okoliško tkivo prek žil v telesu: če se tumorji ožilijo, dobijo več hranilnih snovi, kisika in rastejo hitreje
SSKJ²
ožílje -a s, rod. mn. ožílij tudi ožílj (ȋ)
žile telesa ali dela telesa: imeti zoženo ožilje / krvno ožilje
♦ anat. arterijsko ožilje
// ekspr., s prilastkom poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem območju; omrežje: električno, železniško ožilje; prometno ožilje naselja
SSKJ²
ožíljenost -i ž (ȋ)
razporeditev žil na tkivu: populacijo kranjske čebele so preučili na podlagi ožiljenosti kril; ožiljenost listov; ožiljenost mišic / ožiljenost tumorja
SSKJ²
ožína -e ž (í)
1. ozek pas kopnega med dvema morjema ali morja med dvema kopnima: prepeljati se skozi ožino / morska, zemeljska ožina / panamska ožina
// zoženo mesto na čem: cestna, rečna ožina
2. ozkost: prevelika ožina traku / otresti se ožine v pojmovanju česa; idejna, nazorska ožina / poslovna ožina, širina podjetja
♦ jezikosl. ožina samoglasnika
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ožírati -am nedov. (ī ȋ)
1. ekspr. obgrizovati, oglodavati: koze ožirajo grmičje
2. slabš. grobo oštevati: nobene stvari ji ne naredi prav, kar naprej ga ožira / že zdaj se boji, kako ga bodo ožirali, ko odide opravljali, obrekovali
SSKJ²
óžiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑)
delati kaj (bolj) ozko, zoževati: z zasipanjem ožiti dolino; pot se je začela dvigati in ožiti / ožiti krilo, obleko / deblo se proti vrhu enakomerno oži / prsni koš širijo in ožijo medrebrne mišice; pren. ožiti pojem
● ekspr. solze so mu ožile grlo zaradi solz, prizadetosti ni mogel govoriti
// zmanjševati: ožiti razmik med dvema predmetoma / to obenem oži trg industrijskim izdelkom / ožiti možnosti za aktivnost, razvoj
SSKJ²
oživčeváti -újem nedov. (á ȗ)
med. povzročati pravilno razporeditev, delovanje živcev kje: oživčevati mišice, organe / živec, ki oživčuje žrelo in požiralnik
SSKJ²
oživéti -ím dov., ožível (ẹ́ í)
1. postati (ponovno) živ: princeska v pravljici oživi / mrtvo oko spet oživi / spomladi narava oživi
// začeti se gibati, premikati, kot da bi bil živ: lutke v njegovih rokah so oživele; sence na steni so oživele
2. postati živahen, dejaven: ob novici je vsa oživela; oživeti v pričakovanju dogodka / njen obraz je oživel
// s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati razgiban, živahen: zvečer so ulice oživele; brezoseb. zunaj je naenkrat oživelo
3. ponovno se pojaviti, vzbuditi: v njem so oživeli spomini; sum je oživel v njegovi duši
    oživèl in oživél -éla -o:
    oživela narava
    ožívljen -a -o:
    v pričakovanju oživljen obraz; prisl.: fant je oživljeno nadaljeval
SSKJ²
oživétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od oživeti: oživetje princeske v pravljici / oživetje notranje nemirnosti
SSKJ²
oživítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od oživiti: oživitev utopljenca z umetnim dihanjem / oživitev gospodarstva / odrska oživitev dramskega besedila postavitev, uprizoritev
SSKJ²
oživíti -ím dov., ožívil (ī í)
1. povzročiti, da postane kdo ponovno živ: mrtvih ni mogoče oživiti / oživiti ponesrečenca z umetnim dihanjem
2. povzročiti, da postane kdo bolj živahen, dejaven: ledena pijača ga je oživila; gostje so se polagoma oživili / hitra hoja mu je oživila kri
// povzročiti, da kaj ponovno poteka ali postane intenzivnejše: njegov prihod je znova oživil pogovor / prizadevati si oživiti dejavnost društva / oživiti stare običaje
3. povzročiti, da postane kaj spet navzoče v zavesti; obuditi: dogodek je v njej oživil nekdanje občutke
    ožívljen -a -o:
    zamrli so komaj oživljeni pogovori; oživljena narava; radost oživljenih src
SSKJ²
ožívljanje -a s (í)
glagolnik od oživljati: masaža srca in drugi ukrepi za oživljanje ponesrečenca / pomen vode za oživljanje puščav / oživljanje lutk / v njegovih delih zasledimo oživljanje antike
SSKJ²
ožívljati -am nedov. (í)
1. povzročati, da postane kdo ponovno živ: mrtvih ni mogoče oživljati / oživljati ponesrečenca / pomlad oživlja naravo; rastlina se spet oživlja
// nepreh. začenjati se gibati, premikati, kot da bi bil živ: sence na stenah so oživljale
2. povzročati, da postane kdo bolj živahen, dejaven: prijetna družba ga oživlja / toplota mu oživlja ude
// nepreh. s pojavljanjem navadno večjega števila premikajočih se ljudi postajati razgiban, živahen: trg počasi oživlja; polje spet oživlja
// povzročati, da kaj ponovno poteka ali postane intenzivnejše: oživljati trgovino / oživlja tradicijo
3. povzročati, da postane kaj spet navzoče v zavesti; obujati: oživljati stare spomine / rad oživlja preteklost
4. ekspr. delati kaj bolj pestro, zanimivo; poživljati: stene oživlja nekaj slik in plastik
    oživljajóč -a -e:
    oživljajoči žarki sonca; oživljajoče ideje; oživljajoče se družbeno življenje
SSKJ²
ožívljenje -a s (ȋ)
glagolnik od oživeti ali oživiti: oživljenje ponesrečenca / njeno duhovno oživljenje / gospodarsko oživljenje; oživljenje revolucionarnih idej
SSKJ²
ožívljenost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost oživljenega: oživljenost stvari / svoje oživljenosti niso prikrivali
SSKJ²
oživotvóriti -im dov. (ọ̄)
zastar. uresničiti, izpolniti: oživotvoril je več njegovih načrtov / oživotvoriti besedilo na odru uprizoriti
SSKJ²
óžji -a -e prid. (ọ̑)
1. primernik od ozek: cesta postaja vedno ožja; njegova soba je najožja od vseh; moje krilo je še ožje kot tvoje
2. ki kaj omejuje
a) glede na večjo enoto, celoto: praznovanje v ožjem družinskem krogu; sestanek ožjega odbora; ožje sorodstvo
b) glede na večje, obsežnejše območje: ožji gradbeni, šolski okoliš / to je njegova ožja domovina
c) glede na področje delovanja, stroko: razprava iz ožje lingvistike; ožje strokovno slovstvo / filozofija v najožjem smislu
● ekspr. to je mišljeno v najožjem pomenu besede natanko tako, kot je rečeno ali zapisano; prim. ozek
SSKJ²
ožlébiti -im tudi ožlebíti -ím dov., ožlébil (ẹ̄ ẹ̑; ī í)
narediti, da ima kaj žleb, žlebove: ožlebiti steber
    ožlébljen -a -o tudi ožlebljèn -êna -o:
    glavni del naprave je ožlebljen valj
SSKJ²
ožmíkati -am dov. (ȋ)
zastar. s stiskanjem ožeti: oprati in ožmikati perilo / zelo nas je ožmikal in oskubel
SSKJ²
ožoltéti -ím [ožou̯teti] dov. (ẹ́ í)
star. orumeneti: listje je ožoltelo od suše / v obraz je ožoltel
    ožoltèl in ožoltél -éla -o:
    kos ožoltelega papirja
SSKJ²
ožrebíti se -ím se dov., ožrébil se (ī í)
nav. 3. os. roditi, povreči žrebe: kobila se je v tem mesecu ožrebila
SSKJ²
ožrêlje in ožrélje -a s, rod. mn. ožrêlij in ožrêlj in ožrélij in ožrélj (ȇ; ẹ̑)
vet. predel ob žrelu: povečano, vneto ožrelje
SSKJ²
ožréti ožrèm dov., ožŕl (ẹ́ ȅ)
1. ekspr. ogristi, oglodati: zajci so ožrli drevesca
2. slabš. grobo ošteti: zelo ga je ožrla
SSKJ²
ožulíti in ožúliti -im dov. (ī ú)
narediti, povzročiti žulj, žulje: novi čevlji so ga ožulili; ožuliti si noge, roke
// s tiščanjem, pritiskanjem poškodovati: sedlo je konja ožulilo; ožuliti do krvi / ožuliti kožo, nogo
    ožúljen -a -o:
    ožuljen in lačen je prišepal domov; do krvi ožuljene noge, pete
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ožúljek -jka m (ȗ)
ožuljeno mesto (na koži): od nahrbtnika se mu je na rami naredil rdeč ožuljek; na lakteh ima umazano sive ožuljke
SSKJ²
ožúljenost -i ž (ú)
stanje ožuljenega: zaradi ožuljenosti nog ni mogel več hoditi
SSKJ²
ožvepláti -ám dov. (á ȃ)
agr. zažveplati: ožveplati sod
SSKJ²
p -- in -ja [pə̀ pə̀ja in pé pêja] m (ə̏, ẹ̄ ē)
sedemnajsta črka slovenske abecede: napiši p; mali p; brez p; beseda z dvema p-jema
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: nezveneči p
    p -- kot imenovalni prilastek
    sedemnajsti po vrsti: točka P
    ♦     med. vitamin P
    p- prvi del zloženk
    nanašajoč se na p: P-vpisnik
    ♦     med. P-vitamin
SSKJ²
pa1 člen.
1. izraža zavrnitev s popravkom: ne znaš. Pa znam; ti si kriv. Pa nisem; saj nisi bil zraven. Pa sem bil
2. navadno v vprašanjih poudarja ugibanje: kaj pa, če ga ne bo; kaj pa kričiš; kam pa greš; nekdo prihaja. Kdo pa / elipt. kam pa, kam, bratec
3. krepi veznik: kaj takega že dolgo ne ali pa nikoli; zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu; star. vino in pa voda sta si sovražnika / nikar mu ne povej, pa saj bo od drugih izvedel / močen ni, pač pa okreten
SSKJ²
pa2 vez.
I. navadno v protivnem priredju, z vejico
1. za izražanje nasprotja s prej povedanim
a) na čelu stavka: obljubil je bil, pa ni držal besede; rad bi šel v kino, pa ne sme / rekla je, da bi denar vrnila, pa da ga nima / če je tebi prav, pa meni ni; namesto da bi pazil, pa spi / okrepljen: rekel je, da ga ne bo, pa je le prišel; previden je, pa vendar odločen
b) zapostavljen: obljubil je, besede pa ni držal; jaz delam, ti pa lenariš; morda je tebi prav, meni pa ni; eno tekmo so izgubili, tri pa dobili; avtobus je zamudil, peš je pa predaleč / govori iz zavisti, ne pa iz dobrote; res je med najboljšimi, ni pa prvi / elipt. praviš, da ni pridna. Kakšna pa / če misliš, da ti bomo verjeli, se (pa) motiš
// za izražanje nepričakovanega: nihče ni mislil nanjo, pa je stopila v hišo; gledam skozi okno, pa priteče sosed / verjeli smo mu, on pa (gre in) nas pusti na cedilu / mlad, pa tako pokvarjen / jaz – pa v pokoj, kaj še; ti – pa junak
// elipt. za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, pa še ta težko
2. za izražanje rahlega nasprotja: po travi so pajčevine, na njih pa se blešči rosa; igrišče je majhno, razen tega pa blatno / vozijo po levi, to pa je prepovedano / dan se je nagibal, nebo se je pooblačilo, gozd pa je umolknil / v deželi je bil mir, ki pa ni bil mir
// za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka; potrebno nam je znanje, pa resnično znanje / hladen, pa ne leden obkladek; grad stoji na vrhu strmega, pa ne previsokega hriba
// za krepitev prislova, ki uvaja zadnji člen zaporedja: samo pozdravim jih, potem pa grem; gleda izpod čela, nazadnje pa zagrabi kol / dela v tovarni, hodi tudi na lov, pa še kmetuje pomalem / kot zaključek: drugače pa je vse v redu; pravzaprav pa je poštenjak / sicer pa še nismo končali
// ekspr., med členi v stavku, navadno okrepljen za stopnjevanje: pozdrav vsem, posebno pa očetu; to utegne trajati tedne, pa cele mesece; tega ne privoščim nikomur, najmanj pa tebi / poznam ga, pa bolje kot ti; strahopetec je, pa večji kot drugi / taki krivici se bodo uprli, pa še kako se bodo
3. za izražanje
a) vzročno-posledičnega razmerja: boji se, pa se skriva; dosti dela ima, pa rad pozabi; ni plačal davkov, pa so ga rubili; sedi v pisarni, pa misli, da je bogvekaj / dolgčas mu je, ko pa nima nobenih prijateljev
b) vzročno-sklepalnega razmerja: to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo; vemo, da je pridno delal, pa ga bomo nagradili / ekspr. pameti ne sme manjkati niti cestarju, pa je ne bi bilo treba pesniku
c) nav. ekspr. pogojno-posledičnega razmerja: odmakni opornik, pa se bo vse zrušilo; plačaj, pa te ne bomo tožili; njo bi vzel, pa bi bilo drugače / ne bom ti več razlagal, pa bi bil poslušal / če ti ni všeč, pa pojdi; če nočeš, pa pusti
č) ekspr. dejstva, kljub kateremu se dejanje prejšnjega stavka uresniči: Jože je odličnjak, pa nima inštruktorja kakor ti; takoj ga je spoznal, pa ga je videl samo enkrat
4. v členkovni rabi, z vezniki poudarja nasprotje: moja bo obveljala, pa če se na glavo postaviš; premagal ga bom, pa če je še tako močen / premalo premislimo, zato pa je vse narobe / nikar se ne izmikaj, če pa vem, kje si včeraj hodil; čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti
II. pog., med členi v stavku, brez vejice
1. za vezanje dveh istovrstnih členov; in: prinesi kruha pa sira; daj mi papir pa pero; jama je široka pa globoka; hodi počasi pa previdno; vonj po pečenki pa (po) klobasah; pospravi krožnike pa kar je še na mizi / elipt. vprašal ga je, kaj pa kako je opravil
// pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: šumenje macesnov, borovcev pa smrek
// ekspr., v mnogovezju za stopnjevano poudarjanje členov: fant je še mlad pa norčav pa zaljubljen
2. nav. ekspr. za vezanje dveh sorodnih pojmov v pomensko enoto: ves vik pa krik je zaman; čast pa slava; sem pa tja; tu pa tam
3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje: tam je sam pesek pa spet pesek; tako ne bo šlo, ne pa ne
4. za seštevanje, prištevanje: koliko je ena pa ena; dve pa dve; bilo jih je sto pa pet / star je pet let pa tri mesece
// navadno okrepljen za dodajanje: povedala je samo materi pa (še) teti; žejna je pa lačna tudi; porabil je cel tisočak pa še nekaj
5. navadno v zvezi ta pa ta, tak pa tak ki je znan, a se noče, ne more imenovati: pride ta pa ta dan; to pa to bi še bilo treba urediti; to se napravi tako pa tako / gospod ta pa ta / to pa ono ti imam še povedati
III. pog., v vezalnem priredju, brez vejice, navadno z izpuščanjem pomožnih besed v drugem stavku
1. za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporednost; in: jej pa pij; molči pa čaka; ves dan sedi v sobi pa bere; sam sem to slišal pa videl / izpil je pa vstal; poberi svoje stvari pa odidi / naročil je, da bo prišel v urad pa (da bo) sprejemal stranke / pri različnih osebkih tudi z vejico pred pa ne bo dolgo, pa pride noč
// pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega stavka: pili so, peli pa šale zbijali
// nav. ekspr., v mnogovezju za stopnjevano poudarjanje stavkov: fant hodi samo v kino pa gleda televizijo pa bere stripe
2. nav. ekspr. za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto: ves dan vpije pa razgraja; kar jokaj pa stokaj
3. nav. ekspr., pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja: on samo čaka pa čaka; ne dam pa ne dam; ne gre pa ne gre mu z učenjem; ni pa ni hotel odpreti; samo spal pa spal bi
4. za izražanje namena: pojdi pa zapri vrata; skoči k njim pa jim povej
IV. za piko ali podpičjem
1. z oslabljenim pomenom za izražanje pomenov kakor pod I, zlasti 3, in III
a) ekspr.: bodite mirni. Pa nobenega šepetanja; preveč delaš. Pa ti je počitek potreben; za danes dovolj. Pa drugič spet; zbogom. Pa brez zamere; glejte no, se je začudil. Pa vam gre res po sreči; vsakdo mora delati. Pa to sam veš / lepo ženo ima. Pa še pridna je povrhu; bil je postaven fant. Pa si je tudi domišljal
b) navadno okrepljen: zelo dobro šofira. Pa mu kljub temu ne dovolijo voziti; vem, da se norčuje. Pa mu vendar ne zamerim
c) policist me je zapisal. Pa sem moral plačati kazen
č) s podrednim veznikom: se bo že naveličal. Pa če se ne; zaspi! Pa če ne morem
2. nav. elipt. za navezovanje na prej povedano: jaz sem končal. Pa ti; pa bo res prišel; pa je to sploh mogoče / pa še kaj pridi, je dostavila / pa smo spet doma; pa naj bo po tvojem / No – pa? je vprašal in zazehal
3. za opozoritev na prehod k drugi misli: pa še to. Včeraj mi je pisal Janez / ja, da ne pozabim. Pa brata pripelji na večerjo
4. ekspr. za izražanje začudenja, presenečenja, nejevolje: pa da mi nikdar več ne greš tja; pa to naj bo pridnost; pravi, da nima denarja. Pa mu ti verjameš; pa delal, kdo bo / ti si pa priden nisi priden
● pog. jurček je pa ja ena najboljših gob poudarja samoumevnost povedanega; pog. ali boš kozarček vina? Pa ja (da) izraža soglasje, pritrditev brez pridržka; ekspr. pomagati je treba, pa je izraža sprijaznjenje z nastalim položajem; pog., ekspr. kar bo, pa bo izraža vdanost v usodo; ekspr. da je bolan? Pa menda (ja) ne izraža zaskrbljenost; ekspr. ne dam, pa mir besedi nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; ekspr. če nočeš z nami, pa nič izraža nejevoljno sprijaznjenje s čim; pog., ekspr. če ti nisi nor, pa nič nočem, pa nič ne rečem izraža prepričanje o resničnosti povedanega; pog. pa imaš, ko si tako nestrpen izraža zadovoljstvo, privoščljivost; pog. če noče, pa noče izraža sprijaznjenje z odločitvijo koga; ekspr. tepec je, pa pika izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. veliko slabega govorijo o njem. Pa še res je marsikaj v teh govoricah je resnično; ekspr. pa še kako ga imam rad izraža veliko mero ali stopnjo povedanega; pog., ekspr. daj mi tisočak. Pa še kaj izraža močno zavrnitev; iron. junak pa tak, kar zbežal je strahopetec je; pog. pa ne, da iščeš mene menda iščeš mene; pog. morda je res. Pa kaj zato izraža brezbrižnost; pog. no ja, sem pa mevža izraža sprijaznjenje z dano trditvijo; ekspr. smem v kino? Kaj pa še izraža močno zavrnitev; pog., ekspr. hudič, pa taka večerja izraža omalovaževanje; tudi take reči se kdaj pa kdaj primerijo izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih; ekspr. mislite, da so nas čakali? Kje pa izraža močno zanikanje, zavrnitev; pog., ekspr. včeraj smo ga pa (pili) precej vina smo popili; pog., ekspr. ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; ekspr. tam imajo denarja še pa še zelo veliko; ekspr. tako predstavo bi še pa še gledal večkrat in z velikim veseljem; ekspr. ta pà, ta – ta je res sposoben izraža pritrjevanje; ekspr. veseljak je, to pà, to izraža pritrjevanje; pog. zdaj pa imamo, ko smo tako dolgo čakali izraža nezadovoljstvo, razočaranje; prim. sempatja, tupatam
SSKJ²
pá3 medm. (ā)
otr. izraža pozdrav pri slovesu: pa, priden bodi
SSKJ²
pá... predpona v sestavljenkah (ȃ)
nanašajoč se na nepravi, nepristen: pakobul, pakristal, pakrožen
SSKJ²
páberek -rka m (á)
nav. mn., nav. ekspr. plod, sadež, ki ostane na požeti njivi, v obranem nasadu: otroci so za njimi pobirali paberke in delali snopke zase / paberki poljskih pridelkov; pren. po cesti so se vlekli zadnji paberki divizije
// zastar. slab, nedozorel sadež: z jablane so že padali zeleni paberki
// kar se dobi s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem: šolski paberki; v njegovih delih je precej paberkov dekadence
SSKJ²
paberkoválec -lca [paberkovau̯ca tudi paberkovalca] m (ȃ)
kdor paberkuje: nagnali so paberkovalce, ki so kradli iz snopov / ekspr. novinarski paberkovalci
SSKJ²
paberkoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na paberkovanje: paberkovalna strast
♦ jezikosl. paberkovalna metoda ekscerpiranja metoda, po kateri se izpišejo le določene besede besedila
SSKJ²
paberkoválka -e [paberkovau̯ka tudi paberkovalka] ž (ȃ)
ženska, ki paberkuje: paberkovalka v vinogradu / paberkovalka tujih idej
SSKJ²
paberkovánje in páberkovanje -a s (ȃ; á)
glagolnik od paberkovati: paberkovanje po njivah, vinogradih / paberkovanje po antičnih filozofih
SSKJ²
paberkováti -újem in páberkovati -ujem nedov. (á ȗ; á)
iskati, nabirati plodove, sadeže, ki ostanejo na požeti njivi, v obranem nasadu: paberkovati po njivah, vinogradih; paberkovati po trgatvi
// ekspr. iskati, nabirati sploh: ob greznici paberkuje golob; otroci so radi paberkovali po smetiščih
// ekspr. prihajati do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem: paberkovati na jezikoslovnem polju; zanimivo je bilo paberkovati po teh zapisih
SSKJ²
páca -e ž (á)
nižje pog. zmes zelenjave, začimb in kisa, v kateri se kvasi meso, navadno meso divjačine; kvaša: dati zajca v paco; meso v paci
● nižje pog. imeti koga v paci pregovarjati ga, pridobivati ga; pogovarjati se o njem
SSKJ²
pacaríja -e ž (ȋ)
packarija: po teh sladkih pacarijah je bruhal / svojo pacarijo je obesil na steno / takih pacarij ne bere
● slabš. komaj je počistila to pacarijo umazanijo, nečistočo
SSKJ²
pácast -a -o prid. (á)
nav. ekspr. biti razmočen, lepljiv: pacasta ilovnata zemlja; pacasto testo
SSKJ²
pácati1 -am nedov. (á)
nižje pog. povzročati, da postaja kaj v kvaši mehkejše in da dobiva določen okus; kvasiti2: pacati divjačino, govedino
● nižje pog. pacali so jih po taboriščih dolgo zadrževali
    pácati se 
    biti, zadrževati se (na soncu, v vročini): ves dan so se pacali na plaži
SSKJ²
pacáti2 -ám nedov. (á ȃ)
1. riti, mešati z rokami, nogami: otroci pacajo po blatu
2. ekspr. delati kaj umazano; mazati: ne pacaj klopi
3. ekspr. grdo, malomarno pisati, risati: piši lepo, ne pacaj
4. ekspr. počasi delati: to pacajo že tri leta
// nestrokovno delati: oče v kleti nekaj paca
● pog., ekspr. rada paca peče, pripravlja zlasti pecivo; slabš. spet paca po platnu riše, slika
    pacáti se ekspr.
    biti razmočen, lepljiv: ne bodo sadili, ker se zemlja še paca
SSKJ²
pácek -cka m (ȃ)
1. ekspr. umazan človek, navadno otrok: kakšen pacek si / kot psovka umij se, pacek
2. ekspr. malopriden, malovreden človek: če si tako naredil z njim, si velik pacek / kot psovka spet kvanta, pacek
3. nar. prašiček: lani je packe dobro prodal
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pacemaker -ja [pêjsmêjker] m (ȇ-ȇ)
med. priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca, srčni spodbujevalnik: vstavitev pacemakerja
SSKJ²
paciènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
bolnik v odnosu do zdravnika, zdravstvene ustanove: pacient je moral dolgo čakati; v čakalnici ni bilo nobenega pacienta; pacienti interne klinike
SSKJ²
paciêntka tudi paciéntka -e ž (ē; ẹ̄)
bolnica v odnosu do zdravnika, zdravstvene ustanove: bila je njegova stalna pacientka / pacientka z rakom
SSKJ²
pacificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. uveljaviti mir, navadno s silo: pacificirati deželo
    pacificíran -a -o:
    pacificirane pokrajine
SSKJ²
pacifikácija -e ž (á)
glagolnik od pacificirati: pacifikacija države; obračunavanje v okviru pacifikacije
♦ zgod. graška pacifikacija sporazum, sklenjen v Gradcu leta 1572, po katerem so dobili versko svobodo plemiči in njihove družine
SSKJ²
pacifíst -a m (ȋ)
pristaš pacifizma: zborovanje pacifistov / humanist in pacifist
SSKJ²
pacifístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na pacifizem: pacifistično gibanje / pacifističen film
SSKJ²
pacifízem -zma m (ī)
politično gibanje, ki nasprotuje vsaki vojni: zavračati pacifizem / utopični pacifizem / socialni pacifizem
SSKJ²
páciprésa -e ž (ȃ-ẹ̑)
vrtn. cipresi podobno parkovno drevo z gostimi vejami, Chamaecyparis: gojiti paciprese
SSKJ²
pácka -e ž (ȃ)
1. kar nastane zaradi (nehote) razlite tekočine po kaki površini, navadno okrogle oblike: v domači nalogi je naredil več pack / ekspr. odstraniti krvave packe madeže / packe črnila
2. ekspr. umazan človek, navadno otrok: umij se, ne bodi taka packa / kot psovka packa umazana
3. ekspr. kdor grdo, malomarno piše, riše: poglej te črke, da moreš biti taka packa
4. ekspr. malopriden, malovreden človek: bil je velika packa in falot / ni mu za pošteno dekle, rajši ima tisto packo / kot psovka spet kvanta, packa
SSKJ²
packáč -a m (á)
slabš. kdor nestrokovno opravlja kako delo: ponujali so se mu že packači, a jih je odklonil
SSKJ²
packánje -a s (ȃ)
glagolnik od packati: packanje s črnilom / packanje poročila
SSKJ²
packaríja -e ž (ȋ) slabš.
1. jed, navadno slabo pripravljena: te packarije ne bo jedla; ni mu mar za tiste sladke packarije
2. slika, navadno brez umetniške vrednosti: za packarije na stenah se še zmenil ni
3. malopridno, malovredno dejanje, ravnanje: toliko packarij skupaj mu ni napravil še nihče; počeli so razne packarije / ta kritika je navadna packarija
SSKJ²
páckast -a -o prid. (ȃ)
ekspr. poln pack, umazan: po obrazu je bil ves packast; packaste roke / kot psovka packa packasta
SSKJ²
packáti -ám nedov. (á ȃ)
1. delati packe: pero packa; packati s črnilom
// ekspr. delati kaj umazano; mazati: ne packaj po mizi
2. riti, mešati z rokami, nogami: otroci packajo po blatu
3. ekspr. grdo, malomarno pisati, risati: poglej te zvezke, kako packa
4. ekspr. počasi delati: ta spis packa že več tednov
// nestrokovno delati: zmeraj kaj packa
● ekspr. mati v kuhinji nekaj packa kuha, peče; slabš. zdaj packa portret riše, slika
SSKJ²
packón -a m (ọ̑)
ekspr. umazan človek, navadno otrok: ta packon se nerad umiva
// kdor grdo, malomarno piše, riše: poglej zvezke našega packona
SSKJ²
pàč člen. (ȁ)
1. izraža zadržanost, precejšnjo verjetnost: kozarček bi se zdajle pač prilegel; najbolj pametno bi pač bilo vrniti se / njegov prvi in pač tudi zadnji poskus je spodletel; potrt je, pač zato, ker nima službe; tega pač sam ne verjameš najbrž / kriv je, to se pač ne da tajiti; ljudstvo je pač vredno boljše usode gotovo, vsekakor
// navadno na začetku stavka krepi povedano: pač bi bil nespameten, če bi ga poslušal; pač res je, kar pravi pregovor / sovražen nam ni, to pač ne
2. za vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje; neki2: kaj bo pač na to odgovoril; kdo je pač ta tujec; koliko let je pač, kar se nisva videla
3. izraža sprijaznjenje z danimi dejstvi: dela, kakor je pač navajen; takšno je pač življenje; kaj se hoče, smo pač reveži / otrok je bil kaznovan, je pač nagajal že
4. z nasprotjem v drugem stavku izraža omejevanje, dopuščanje: videl sem ga pač, a ogovoril ga nisem / rad ga srkne, to pač, vendar ne čez mero / vino bo pač kislo, bo pa le
5. uvaja zavrnitev s popravkom: ni priden delavec. Pač, priden je, samo neroden; to bi bilo vse. Pač, še nekaj; te pravice nimaš. Pač, imam jo; nas nisi pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci / vsi smo zbrani. Pač, pač, Andreja še ni ne, ne / kar sem storil, ti ni bilo v škodo. Ali pač ali pa (le) / kaj pa on? Pač, njega ne smemo pozabiti da, seveda, saj res
6. v vezniški rabi, v zvezi pač pa za uvajanje nove trditve namesto prej s pridržkom zanikane: ni znanstvenik, pač pa dober učitelj; tega ne trdi naravnost, pač pa po ovinkih; dekle (sicer) ni bogato, pač pa pridno je pa / podočniki so majhni, pač pa so kočniki izdatno večji zato pa, nasprotno pa
// za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; ampak2: reforma ni samo stvar delovnih organizacij, pač pa stvar najširše skupnosti
SSKJ²
páčenje -a s (á)
glagolnik od pačiti: pačenje obraza / gre za pačenje našega jezika / pačenje dejstev, zgodovinske resnice
SSKJ²
páči -ja m (ȃ)
ljubk., v meščanskem okolju ata, oče: vsi so se zbrali okoli pačija
SSKJ²
páčiti -im nedov. (á ȃ)
1. delati nenaravne, nepravilne gube, poteze: pačiti obraz, ustnice; rad se pači; pačiti se od bolečine
2. nav. ekspr. spreminjati prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: pači besede; pačiti slovenski jezik / njegovega imena ne bo nihče pačil
3. prikazovati kaj drugače, kakor je: zavestno so pačili dejstva; pačiti zgodovinsko resnico
4. star. delati kaj manj lepo; kaziti: črna obveza jo je pačila / hiše pačijo okolico
5. star. vplivati moralno negativno; kvariti: s takim popuščanjem je pačil svoje hčere
    páčiti se 
    1. z delanjem takih gub, potez kazati, izražati negativen, odklonilen odnos: straži se je pačil; pačiti se komu za hrbtom / ekspr. to je pa res ugoden poklic, se je pačil je zaničljivo govoril
    2. zastar. bahati se, postavljati se: pačili so se z učenostjo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pačúh -a m (ū)
slabš. kdor pači, kvari: ti pačuhi slovenščine
SSKJ²
pačúli tudi páčuli -ja m (ȗ; ȃ)
1. bot. indijska rastlina, ki vsebuje veliko eteričnega olja, Pogostemon patchouli: gojiti pačuli
2. kozm. parfum iz olja te rastline: dišala je po pačuliju
SSKJ²
pàd páda m (ȁ á)
padec: pad meteorita, zračnega vozila / pad naklade; pad zračnega pritiska / zastar. obvarovati otroka pred padom
♦ fiz. prosti pad gibanje prostega telesa v prostoru brez zraka zaradi delovanja teže
SSKJ²
padálce -a s (ā)
manjšalnica od padalo: pripeti si padalce
♦ aer. majhno padalo z vzmetno pripravo za odpiranje večjega padala
SSKJ²
padálec -lca [tudi padau̯ca] m (ȃ)
1. kdor je usposobljen za skakanje, spuščanje s padalom: padalec je prepozno odprl padalo; tekmovanje padalcev
// vojak, tako usposobljen za izvrševanje vojaških operacij: padalci so skočili, se spustili; oddelek padalcev
2. ekspr. kdor nepričakovano, nenapovedano pride kam, stori kaj, navadno nepričakovanega, nezaželenega: prireditve se je udeležilo tudi nekaj naključnih padalcev
SSKJ²
padálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na padanje: padalne priprave / padalna hitrost padala
SSKJ²
padálka -e ž (ȃ)
ženska, usposobljena za skakanje, spuščanje s padalom: ponesrečila se je znana padalka
SSKJ²
padálo -a s (á)
naprava iz tkanine za zmanjšanje hitrosti zlasti pri skakanju, spuščanju iz letala: padalo se odpre; pripeti si, zložiti padalo; skočiti, spustiti se s padalom; vrvi padala
♦ aer. hrbtno, prsno padalo ki se zloženo nosi na hrbtu, prsih; padalo z avtomatičnim odpiranjem; kupola padala zgornji del padala iz tkanine
SSKJ²
padálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na padalce, padalo ali padalstvo: padalski skoki; veliko mednarodno padalsko tekmovanje / poslati padalske oddelke / padalski šport
♦ tekst. padalska svila gosta, tanka, trdna tkanina za padala
SSKJ²
padálstvo -a s (ȃ)
dejavnost, ki je v zvezi s skakanjem, spuščanjem s padali: razvoj, zgodovina padalstva / svetovno prvenstvo v padalstvu na Bledu
♦ šport. inštruktor padalstva
SSKJ²
pádanje -a s (ā)
glagolnik od padati: gledati padanje deževnih kapelj; hitrost padanja / prisluškovati padanju dežja / padanje cen, pritiska, števila zaposlenih / padanje in dviganje glasu / padanje v iracionalizem
SSKJ²
pádar -ja m (ȃ)
kdor se ukvarja z zdravljenjem brez ustrezne poklicne izobrazbe: zdravil ga je neki padar; iskati pomoč pri vaških padarjih
// slabš. zdravnik, zobozdravnik: boji se iti k padarju; poslati po padarja
SSKJ²
pádarica -e ž (ȃ)
ženska, ki se ukvarja z zdravljenjem brez ustrezne poklicne izobrazbe: vaška padarica ji je dala neko mešanico
SSKJ²
pádarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na padarje: padarske in praznoverske knjige / padarski poklic
SSKJ²
pádarstvo -a s (ȃ)
zdravljenje brez ustrezne poklicne izobrazbe: ukvarjati se s padarstvom / slabš. s padarstvom ni obogatel z zdravništvom
SSKJ²
pádati -am nedov. (ā ȃ)
1. zaradi izgube ravnotežja, opore prihajati
a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: opotekal se je in padal; padati na obraz, naprej, vznak / drevesa so padala z velikim truščem; brazde so pri oranju lepo padale
b) z višjega mesta: pri hoji po vrvi so sprva padali; ptice so zaradi mraza padale z vej / zavitki so mu padali iz naročja
// večkrat prenehati biti nameščen kje: stekelce pri očalih mu pada iz okvira; naramnica mu pada z rame / listje že pada z drevja odpada
2. premikati se v smeri navzdol zaradi lastne teže: v sanjah se mu je zdelo, da pada; podoba pastirja, ki pada v prepad; gledal je snežinke, kako se v vetru dvigajo in padajo; padati z veliko hitrostjo
// premikajoč se po zraku, zlasti v smeri navzdol zaradi lastne teže
a) pojavljati se: preden se je ulila ploha, so padale le debele kaplje; na tem mestu pada kamenje; vulkanski prah pada včasih tako na gosto, da se zmrači / v tem letnem času pogosto pada toča; sodra pada; dopoldne je padal dež je deževalo; v hribih bo padal sneg bo snežilo / brezoseb. kaže, da bo padalo deževalo
b) prihajati kam: jabolka padajo na cesto in se obtolčejo; na mesto so padale bombe; seme pada na preorano zemljo / ekspr. čebele so težko obložene padale na brado so sedale, se spuščale; saje padajo na tla se usedajo
// udarjati, zadevati: kaplje so padale po dežniku; ekspr. če bi solze padale po trdi skali, bi se omehčala / ekspr.: palica je padala po njegovem hrbtu; trde pesti so padale po njem; brezoseb. padalo je po glavi, hrbtu, rokah; pren., ekspr. težko padajo njegove besede
3. pojavljati se, nastopati na površini: svetloba pada na mizo; njegova senca je padala na pesek / zavese so bile spuščene, da sonce ne bi padalo v sobo sijalo / ponoči pada rosa
// z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: v tem času že začne padati slana; ekspr. na zemljo pada noč noči se
4. pog. nepričakovano, nenapovedano prihajati: v sobo so padali drug za drugim kakor brez uma / pisma s fronte so le poredkoma padala v našo hišo
5. biti v položaju v smeri navzdol: črni brki mu padajo čez ustnice; dolgi lasje so ji padali na ramena
// navadno s prislovnim določilom biti tak, da se lepo prilega, ne dela počeznih gub: svilene tkanine lepo padajo; narediti zavesi dvojni rob, da lepše pada
6. biti čedalje nižji v določeni smeri: pot je začela padati; planota proti jugu rahlo pada / ekspr. strmo pobočje pada v sotesko
7. manjšati se, zniževati se, navadno v precejšnji meri: zračni pritisk pada; njegov vpliv pada; zanimanje za knjigo je začelo padati / cene padajo; kvaliteta izdelkov pada / obisk pada / publ. dolar pada vrednost dolarja se manjša / publ. kulturno padati postajati manj kulturen
// prihajati na nižji ton, manjšo glasnost: pesem je padala in naraščala; glas ji je postopoma padal
// s prislovnim določilom prihajati v moralnem pogledu na nižjo stopnjo: padal je čedalje globlje; nasprotniki naše države so padali vse nižje in nižje
8. biti drug za drugim osvojen, vdajati se: mesta so padala skoraj brez odpora / zaradi izdaj so padale tudi javke
// publ. izgubljati vpliv, veljavo, položaj: stare teorije padajo in nastajajo nove / rekordi padajo jih presegajo / politična nasprotja padajo izginjajo
9. biti drug za drugim ubit v boju: na fronti so padali možje in fantje / publ. v Gramozni jami so padali talci so streljali talce / ekspr. ljudje so padali od neke čudne bolezni umirali; zaradi insekticidov so čebele padale v rojih; padali so kot muhe
10. ekspr., navadno v zvezi s po ostro, grobo, žaljivo nastopati proti komu: ni mogel do besede, kar naprej so padali po njem / sovražniki so padali po naši deželi si jo prisvajali, jo napadali
11. publ., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: padajo očitki, da so ljudje premalo obveščeni; med streljanjem so glasno padali ukazi; padala so vprašanja vpraševali so / pog. padali so ukori dani so bili
12. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z v izraža nastopanje stanja, kot ga nakazuje določilo: padati v apatijo; padal je v hude duševne krize; pog. zdelo se mu je, da pada v nezavest omedleva; publ.: padati v obup postajati obupan; iz dneva v dan pada v večjo odvisnost postaja bolj odvisen / publ. padati v napako delati napako
13. pog. večkrat priti na, biti na: državni prazniki padajo na različne dneve v tednu / njegovo bivanje v Franciji pada v čas okupacije v Franciji je bival med okupacijo
● pog. v prepirih so padale ostre besede bile izrečene; ekspr. za to bodo še glave padale bodo ljudi ubijali; ekspr. če ne boš ubogal, bo padalo boš tepen; ekspr. padati iz hajke v hajko doživljati pogostne hajke; ekspr. zadovoljiti se z drobtinami, ki padajo z bogatinove mize z dobrinami, ugodnostmi, ki so za tega, ki jih da, nekaj nepomembnega, odvečnega; pog. prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba gotovo, zagotovo; vznes. fantje so padali v prerane grobove prezgodaj umirali; ekspr. te besede so mu padale v srce so ga prizadevale; pog. težke veke mu same od sebe padajo vkup postaja zelo zaspan
♦ mat. funkcija pada z večanjem neodvisne spremenljivke se odvisna spremenljivka zmanjšuje
    padáje knjiž.
    padajoč: padaje v prepad
    padajóč -a -e:
    padajoča in vzpenjajoča se cesta; padajoče kamenje; mehko padajoče tkanine
    ♦     jezikosl. padajoča intonacija nekdaj intonacija z upadajočim ali visokim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko nižjim naslednjim nenaglašenim zlogom; mat. padajoče zaporedje števil; meteor. padajoči veter veter, ki nastane pri prehajanju hladnega zraka čez gorsko prepreko
SSKJ²
pádavica -e ž (ā)
1. knjiž. božjast: napad padavice
2. agr. glivična bolezen, pri kateri mlade rastline, poganjki počrnijo, se prelomijo in zgnijejo: padavica sadik
SSKJ²
pádavičen -čna -o prid. (ā)
knjiž. božjasten: padavični krči / padavičen bolnik
SSKJ²
padavína -e ž (í)
nav. mn. voda v tekočem ali trdnem stanju, ki pada iz oblakov: meriti količino padavin; letna množina padavin / napovedujejo padavine dež, sneg; kratkotrajne padavine deževanje, sneženje; ohladitve s snežnimi padavinami sneženjem / radioaktivne padavine z radioaktivnimi snovmi
♦ meteor. krajevne padavine deževanje, sneženje le v posameznih krajih; jakost padavin količina padavin v časovni enoti
SSKJ²
padavínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na padavine: padavinsko povprečje / obsežno padavinsko območje / padavinski oblak / padavinska voda
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pádec -dca m (ȃ)
1. glagolnik od pasti:
a) preprečiti padec; poškodovati se pri padcu
b) padec bombe, meteorita
c) padec hitrosti / padec cen na tržišču / padec življenjskega standarda
č) padec fašizma, vlade / padec berlinskega zidu ukinitev politično-ekonomskih ovir med Vzhodno in Zahodno Nemčijo kot posledica zrušitve zidu med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom
2. ekspr. prestopek, prekršek: niso mu zamerili padca / dekletov padec
3. razmerje med višinsko razliko in vodoravno oddaljenostjo dveh točk: izmeriti, ugotoviti padec; padec doline, terena
4. razlika med izhodiščno večjo vrednostjo in doseženo manjšo vrednostjo: velik padec temperature
♦ geom. padec tangens naklonskega kota premice ali ravnine; grad. vodni padec višinska razlika med gladino vode pred vodno napravo in za njo; les. padec premera manjšanje premera debla od panja proti vrhu; med. padec temperature znižanje temperature na normalno temperaturo; šport. skok s padcem
SSKJ²
páden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na padec ali padanje: padna hitrost
♦ gozd. padna stran stran, na katero pade drevo pri podiranju
SSKJ²
padišáh -a m (ȃ)
v nekaterih azijskih deželah, nekdaj naslov za vladarja: oblačila jim je podaril padišah / turški padišah
SSKJ²
pádnica -e ž (ȃ)
geom. črta na ploskvi, ki pravokotno seka njene plastnice: padnice ravnine so premice
SSKJ²
padrón -a m (ọ̑)
zlasti v italijanskem okolju delodajalec, gospodar: prodaja za svojega padrona
SSKJ²
paélja in paella -e [paélja] ž (ẹ̑)
gastr. španska, po izvoru katalonska jed iz riža, morskih sadežev, piščančjega, zajčjega mesa in zelenjave: kuhati, postreči paeljo; morska paelja; ponev za paeljo / španska paelja
SSKJ²
paella gl. paelja
SSKJ²
páfkati -am nedov. (ȃ)
nar. puhati: lokomotiva bo pafkala / zadovoljno je pafkal iz svoje pipice
SSKJ²
paganízem -zma m (ī)
poganstvo: širjenje paganizma
SSKJ²
pagát -a m (ȃ)
igr. igralna karta pri taroku z rimsko številko ena: imeti, ujeti pagata / napovedati pagat ultimo sporočiti, da bo igralec skušal s pagatom dobiti zadnji vzetek
SSKJ²
pager -ja [pêjdžer] m (ē)
žepni sprejemnik za osebne klice; pozivnik: z vzponom mobilne telefonije so pagerji zastarali; uporabniki interaktivnih pagerjev
SSKJ²
página -e ž (ȃ)
1. tisk. zaporedna številka, ki označuje stran: napisati pagino
// v zvezi živa pagina podatek o avtorju, naslovu dela ali o abecednem obsegu strani, naveden na strani nad besedilom: knjiga ima živo pagino
2. knjiž. stran (v tiskanem, rokopisnem delu): odpreti knjigo na pagini deset
SSKJ²
paginácija -e ž (á)
glagolnik od paginirati: paginacija knjige / spremeniti paginacijo strani zaporedne številke
♦ tisk. tekoča paginacija ki se nadaljuje v naslednji številki revije, zvezka
SSKJ²
paginírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. oštevilčiti (strani): paginirati knjigo / paginirati strani
    paginíran -a -o:
    spis ni paginiran
SSKJ²
páglav -a -o prid. (á)
slabš. poreden, nagajiv: kuja se kot paglav otrok
SSKJ²
páglavček -čka m (á)
manjšalnica od paglavec: zmerjali so ga s paglavčkom in frkolinčkom / objela je svojega triletnega paglavčka
SSKJ²
páglavec -vca m (á)
1. slabš. kdor (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno fant, deček: paglavci so ga dražili in zasmehovali; obnaša se kot paglavec
// ekspr. fant, deček1: kruh je razdelil med svoje tri paglavce; naš poredni paglavec
2. zool. žaba, močerad na razvojni stopnji med jajčecem in razvito žabo, močeradom: loviti paglavce v mlaki
SSKJ²
páglavka -e ž (á)
slabš. ženska, ki (rada) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno dekle, deklica: mati jo je zmerjala s paglavko
SSKJ²
páglavski -a -o prid.(á)
nanašajoč se na paglavce: paglavsko obnašanje, ravnanje / paglavska četa se je razbežala
    páglavsko prisl.:
    ravnal je paglavsko
SSKJ²
páglavstvo -a s (á)
slabš. ničvredno, nagajivo dejanje ali ravnanje: kakšno paglavstvo, je pomislil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
páglavščina -e ž (á)
slabš. ničvredno, nagajivo dejanje ali ravnanje: početi paglavščine
SSKJ²
pagóda -e ž (ọ̑)
v budističnem okolju stavba, namenjena za verske obrede: mesta z mogočnimi pagodami; indijske, kitajske pagode
SSKJ²
pagódast -a -o prid. (ọ̑)
po obliki podoben pagodi: pagodasta stavba
SSKJ²
págosénica -e ž (ȃ-ẹ̑)
zool. gosenici metuljev podobna ličinka listaric in grizlic:
SSKJ²
pàh1 páha m (ȁ á) star.
1. sunek, udarec: dal mu je pah pod rebra
● star. mah na pah vrniti udarec za sunek, zlasti z mečem
2. zapah: hitro odrine pah z vrat
3. bat, bet: s pahom tlačiti pičo za prašiče
♦ lov. past, pri kateri se s premikom sprožilne paličice sproži na žival težek predmet
SSKJ²
pàh2 medm. (ȁ)
izraža malomarno zavrnitev: da je nedolžen – pah
SSKJ²
pahálast -a -o prid. (á)
zastar. pahljačast: palme s pahalastimi listi; pahalasta plavut
SSKJ²
pahálnik -a [pahalnik in pahau̯nik] m (ȃ)
star. pahljača: v roki je držala pahalnik in si z njim hladila obraz
SSKJ²
páhati -am nedov. (á ȃ) zastar.
1. prihajati, veti: skozi vrata paha zatohel zrak / neki čuden duh je pahal iz njega
2. plapolati, vihrati: v vetru so pahala bandera
SSKJ²
pahljáča -e ž (á)
1. ročna priprava za hlajenje zlasti obraza: razprla, zaprla je pahljačo; hladiti si obraz s pahljačo; živo pisana pahljača
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki, razvrstitvi podobno razprti pahljači: držati v roki pahljačo kart; pahljače palm; deklica povesi dolge pahljače trepalnic
● zložiti narezane kumarice v pahljačo tako, da so podolžne rezine na enem koncu skupaj, na drugem pa se le delno pokrivajo; ladjevje se je v pahljači širilo proti obzorju pri plutju je bilo razporejeno v obliki krogovega izseka
3. publ., z rodilnikom velika količina, množina: ti učinki izvirajo iz cele pahljače vzročnih dejavnikov; široka pahljača ukrepov
SSKJ²
pahljáčast -a -o prid. (á)
podoben razprti pahljači: pahljačasti listi bananovcev; pahljačast rep; pahljačaste gubice v zunanjih kotih oči; pahljačaste veje
♦ bot. pahljačasti javor okrasni grm z dlanasto deljenimi listi, Acer palmatum
    pahljáčasto prisl.:
    pahljačasto se razprostreti, razvrstiti; zadnji del se pahljačasto širi
SSKJ²
pahljáčnik -a m (ȃ)
nav. mn., zool. hrošči s kolenčasto upognjenimi tipalkami, ki so na koncu pahljačasto razširjene, Lamellicornia:
SSKJ²
pahljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo premikati kaj pred čim za zmanjšanje občutka vročine: pahljati obraz komu; pahljati se s pahljačo, robcem; pahljati si vroče čelo / ekspr. veter je prijetno pahljal naša razgreta telesa hladil
// ekspr. na rahlo mahati: sloni so pahljali z uhlji / palme so nam pahljale v pozdrav
♦ čeb. čebele pahljajo (s krili) z gibanjem kril ob izletni odprtini uravnavajo vlažnost, temperaturo v panju
SSKJ²
pahníti in páhniti -em, tudi páhniti -em dov. (ī á; á ā)
1. močno suniti, poriniti z roko z namenom, da pade: pahnil jo je, pa je padla; hotel ga je pahniti / ekspr. klobuk je pahnil nazaj porinil
// z močnim sunkom z roko narediti, da pade: pahnil ga je z balkona, vrha stopnic; pahnil jo je po tleh; pahniti koga v prepad; pren., ekspr. pahniti koga z lažnega piedestala
// v zvezi z od sebe odriniti, odsuniti: hotel jo je objeti, a ga je pahnila od sebe; jezno je pahnil knjigo od sebe / to misel je pahnila od sebe
2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: pahniti koga v nesrečo, obup, pomanjkanje, smrt; pahniti državo v vojno / to dejanje ga je pahnilo v ječo
● ekspr. končno so ga pahnili iz službe odpustili; ekspr. pahniti koga s prestola vzeti mu oblast; ekspr. s svojim ravnanjem je pahnil obe hčeri od sebe odvrnil, odgnal; ekspr. ta poglavja so pozneje pahnili iz knjig so jih črtali, izpustili
    páhnjen -a -o:
    pahnjen je bil v osamljenost; v beraštvo pahnjena družina
    ●     ekspr. bil je malo pahnjen neumen, omejen
SSKJ²
páhovka -e ž (á)
bot. visoka trava s cveti v latastem socvetju, Arrhenatherum: visoka pahovka
SSKJ²
paintball -a [pêjndbol] m (ȇ)
športna igra, pri kateri se izstreljujejo želatinaste kroglice, ki zadetega igralca označijo z barvo in s tem izločijo iz igre: igrati paintball; poligon, puška za paintball; tekmovanje v paintballu
SSKJ²
pajác -a m (ȃ)
1. ekspr. klovn, burkež: nastop pajaca; poskakoval je kot pajac / cirkuški pajaci
// šaljivec: to ti je pravi pajac
2. igrača, ki predstavlja klovna: izrezati, narisati pajaca; gumijast pajac
// zlasti smešno oblečena figura, ki predstavlja moškega: nositi po cesti pajaca; s slamo nagačen pajac
3. slabš. kdor se pretirano podreja zahtevam drugega: mož je njen pajac
● ekspr. ne bom ti za pajaca ne bom se podrejal vsem tvojim samovoljnim zahtevam
4. enodelno oblačilo iz hlač in bluze z rokavi ali brez njih: obleči pajaca; delavci v modrih pajacih / delovni pajaci; otroški pajaci
SSKJ²
pajácek -cka m (ȃ)
nav. ekspr. manjšalnica od pajac: pajacek jih je zelo zabaval / risati pajacke
SSKJ²
pajácelj -clja m (á)
slabš. klovn, burkež: obnaša se kot pajacelj
SSKJ²
pajácovski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pajace: pajacovski prizor / pajacovski obrazi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pájcek -cka m (ȃ)
nar. vzhodno prašiček: čoka je skotila deset pajckov
SSKJ²
pájček -čka m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od pajek: sedi v kotu kakor pajček
SSKJ²
pajčevína tudi pájčevina -e ž (í; ȃ)
1. nit, skupek na določen način razporejenih niti, ki jih dela pajek: pajek dela, prede pajčevino; ometati pajčevine v sobi; muha se je ujela v pajčevino; prepresti okno s pajčevino
● ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu zelo; publ. pajčevina daljnovodov omrežje, mreža
2. publ., z rodilnikom kar ovira, zmanjšuje jasnost, preglednost česa: raztrgati pajčevino laži; odmotavati pajčevine spomina
SSKJ²
pajčevínast tudi pájčevinast -a -o prid. (í; ȃ)
nanašajoč se na pajčevino: pajčevinast strop / ekspr.: pajčevinasta megla prozorna; pajčevinasta tkanina zelo tanka
    pajčevínasto tudi pájčevinasto prisl.:
    bluza iz pajčevinasto tankega blaga
SSKJ²
pájčevnica -e ž (ȃ)
anat. ovojnica osrednjega živčevja med trdo mreno in žilnico:
SSKJ²
pájčica -e ž (ȃ)
ekspr. samica pajka: pajčica je pazila na svojo mrežo
SSKJ²
pájčina -e ž (ȃ)
nar. pajčevina: po kotih ni bilo pajčin ne prahu; pajek razpreda pajčino
SSKJ²
pájčji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na pajke: pajčji samec / v kotu so visele pajčje mreže / ekspr. ženska s pajčjimi nogami
SSKJ²
pajčolán -a m (ȃ)
zelo tanka in redka tkanina: nositi pajčolan; spustiti pajčolan čez obraz; bel nevestin pajčolan; klobuk s pajčolanom / poročni, žalni pajčolan
// knjiž., ekspr., s prilastkom kar je po prozornosti podobno pajčolanu: pajčolan megle, pen; mesec s srebrnim pajčolanom; pren. lik je ovit v pajčolan intimnosti
● knjiž. prej ves vesel, si nenadoma nadene pajčolan in umolkne postane zadržan, skrivnosten; knjiž., ekspr. odrekla se je pajčolanu redovniškemu poklicu
SSKJ²
pajčolánast -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pajčolan: pajčolanasta tkanina / pajčolanasta megla
SSKJ²
pajčolánka -e ž (ȃ)
vrtn. okrasna rastlina z zelo razraslim steblom in drobnimi belimi, rožnatimi cveti v latih, Gypsophila paniculata: gojiti pajčolanke
♦ zool. zlata ribica z zelo dolgimi dvojnimi plavutmi, Carassius auratus
SSKJ²
pajdáš -a m (á)
1. slabš. kdor s kom sodeluje, zlasti pri nepoštenih dejanjih: medtem ko je on stražil, sta pajdaša kradla; ujeli so vodjo in njegove pajdaše / pivski pajdaši tovariši; pajdaši v igri
2. zastar. vojni tovariš: vojaka sta ranjenega pajdaša nesla na varen kraj
SSKJ²
pajdášenje -a s (á)
glagolnik od pajdašiti se: obsojali so njegovo pajdašenje s sovražnikom
SSKJ²
pajdášica tudi pajdašíca -e ž (á; í)
slabš. ženska, ki s kom sodeluje, zlasti pri nepoštenih dejanjih: postala je njegova pajdašica
SSKJ²
pajdašíja -e ž (ȋ) star.
1. skupina, druščina, zlasti moralno negativna: pretrgal je vse stike s svojo nekdanjo pajdašijo
2. pajdašenje: odklanjali so vsako pajdašijo s sovražnikom
SSKJ²
pajdášiti se -im se nedov. (á ȃ)
1. ekspr. družiti se, sodelovati z moralno negativno osebo: pajdašiti se s fašisti; pajdaši se z goljufi
● zastar. med vsemi sošolci se je najbolj pajdašil z njim družil; preg. kdor se z volkovi pajdaši, mora z njimi tuliti
2. slabš. imeti ljubezenske, spolne odnose: pajdašila se je s tujimi vojaki
SSKJ²
pajdáštvo -a s (ȃ)
pajdašenje: zavračal je vsako pajdaštvo z nasprotnikom
SSKJ²
pájek -jka m (ȃ)
1. žival s štirimi pari dolgih, tankih nog in bradavicami, ki izločajo lepljivo snov za pajčevino: pajek prede, ekspr. razpenja mrežo; po kotih je bilo precej pajkov; suh kot pajek; pren., ekspr. med vojno so krvoločni pajki lovili žrtve v svoje mreže
// nav. ekspr. kar je po obliki podobno pajku: okrog vratu je imela šal z zlatim pajkom pod brado
2. vozilo z žerjavom za odvažanje nepravilno parkiranih avtomobilov: njegov avtomobil je odpeljal pajek
3. teh. lunarni modul: pajek pri vesoljski ladji Apolo
● ekspr. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu zelo
♦ agr. rdeči pajek zajedavec, ki sesa sok na spodnji strani listov; pršica; zool. dolgonogi pajek z dolgimi nogami, ki živi v hišah, Pholcus phalangoides; hišni pajek ki prede lijakaste mreže po kotih, Tegenaria domestica; morski pajek največja jadranska rakovica, Maja squinado; osasti pajek z rumenim, črno progastim zadkom, Argiope bruennichi; vodni pajek pajek, ki živi v zvonasti mreži pod vodo, Argyroneta aquatica
SSKJ²
pájêsen -éna m (ȃ-é ȃ-ẹ́)
vrtn. parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi, Ailanthus glandulosa:
SSKJ²
pájkast -a -o prid. (ȃ)
ekspr. tak kot pri pajku: pajkaste noge
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pájkec -kca m (ȃ)
manjšalnica od pajek: mladi pajkci
SSKJ²
pájkelj -na in -klja [pajkəlj] m (á)
nar. stroj ali naprava za odstranjevanje plev in primesi pri žitu; vejalnik: na podu je ropotal pajkelj
// priprava za odstranjevanje otrobov iz moke; tresilnik: pogledal je v pajkelj, kakšna je moka
SSKJ²
pájkice -kic ž mn. (ȃ)
tesno se prilegajoče dolge hlače, navadno ženske, iz raztegljivega materiala: oblečena v pajkice je izstopala iz množice; črne, svetleče pajkice; oprijete pajkice; kolekcija pajkic
SSKJ²
pájklja -e ž (ȃ)
ekspr. samica pajka: pajklja leže jajčeca
SSKJ²
pájkov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pajke: pajkova mreža / pajkove storitve
SSKJ²
pájkovec -vca m (ȃ)
nav. mn., zool. členonožci s pikčastimi očmi in štirimi pari nog, Arachnoidea: mokrice in pajkovci
SSKJ²
pájkovski -a -o prid. (ȃ)
tak kot pri pajku: pajkovske noge / pajkovski samci pajčji
SSKJ²
pajkúlja -e ž (ú)
ekspr. samica pajka: pajkulja je spletla mrežo
SSKJ²
pájštva -e ž (ȃ)
nar. preprosta stavba za sušenje lanu, sadja: sušiti hruške v pajštvi
// iz take stavbe narejena majhna, preprosta hiša: pokazali so mu, v kateri pajštvi se je rodil
SSKJ²
pájzelj -na in -zlja [pajzəlj] m (á)
nižje pog. zakoten, zanemarjen gostinski lokal: v tem pajzeljnu imajo dobro kapljico
// majhen, neprimeren prostor: za ta pajzelj preveč plačuješ
SSKJ²
pák1 -a m (ȃ)
šport. trd, ploščat, okrogel gumijast predmet, ki se uporablja pri hokeju na ledu; ploščica: pak se je odbil od vratnice
SSKJ²
pak2 člen., zastar.
pa1, vendar, neki2: kdo pak bo prišel, če ne boš ti / kaj takega dolgo nisi videl ali pak nikoli
SSKJ²
pak3 vez., zastar.
pa2, ampak2, toda: govoril ji je, ona pak ga ni poslušala
SSKJ²
pakáža -e ž (ȃ)
svojat, drhal: pakaža ste, vsi skupaj
SSKJ²
pákeljc -a [pakəljc] m (ȃ)
nižje pog. paket: pakeljc se je izgubil / pakeljc tobaka zavojček
SSKJ²
pakét -a m (ẹ̑)
1. predmet, predmeti z ovojem zaradi prenosa, prevoza: nesti paket; odpreti, odviti paket; prevezati paket z vrvico; zložiti pakete na polico; velik paket / narediti paket zaviti kaj in prevezati z vrvico / darilni paket za darilo
// poštna pošiljka, ki ima določeno velikost, težo, vrednost in embalažo: dostaviti, izročiti paket; oddati paket na pošto; opremiti paket s podatki; poslati kaj kot paket / interniranci so dobivali pakete od doma hrano in druge potrebščine v takih pošiljkah; poslati kaj v paketu / poštni paket
2. pog., z rodilnikom določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli; zavitek: naročil je pet paketov sveč; paket vžigalic
3. publ. več na kak način med seboj povezanih stvari: paket informacij, storitev; paket ukrepov, zakonov
♦ adm. paket kartic določeno število (luknjanih) kartic, na katerih so podatki, program; paket programov kar spada pod določen proces, operacijo; ekon. kontrolni paket delnic večje število delnic, ki omogoča delničarjem odločanje o poslovanju delniške družbe; fiz. valovni paket skupina valov; ptt vrednostni paket v domačem prometu z navedeno vrednostjo nad določeno vsoto; v mednarodnem prometu z navedeno vrednostjo ne glede na vsoto; tur. (turistični) paket celotna penzionska oskrba z dodatnimi turističnimi storitvami
SSKJ²
pakétek -tka m (ẹ̑)
manjšalnica od paket: dati paketek v torbo / od doma je dobila paketek
SSKJ²
pakéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na paket: paketni oddelek na pošti / turistično podjetje se trudi za ustrezno paketno politiko
♦ filat. paketna znamka znamka, namenjena le za frankiranje paketov
SSKJ²
pakétič -a m (ẹ̑)
manjšalnica od paket: otroci so ji poslali paketič / pog. paketič tobaka zavojček
SSKJ²
pakíranje -a s (ȋ)
glagolnik od pakirati: pakiranje blaga / mednarodna razstava embalaže in strojev za pakiranje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pakírati -am nedov. (ȋ)
1. dajati blago, izdelke v ovoj, škatlo, navadno zaradi zaščite, lažjega prenosa, prevoza: pakirati čevlje, izdelke; pakirati mast v tube, mleko v vrečke / pakirajo praženo in surovo kavo v različnih količinah
2. pog. pripravljati prtljago za potovanje: gotovo bo spet odpotovala, že dva dni pakira / selitev se je približala, morali so začeti pakirati pripravljati stvari za odselitev
    pakíran -a -o:
    pošiljka ni bila pravilno pakirana; blago, pakirano po vseh predpisih
SSKJ²
pakírka -e ž (í)
delavka, ki pakira: iščejo pakirko
SSKJ²
pakírnica -e ž (ȋ)
prostor za pakiranje: pakirnica kave; pakirnica za sadje; sortirnica in pakirnica
SSKJ²
pákobúl -a m (ȃ-ȗ)
bot. socvetje, pri katerem se cvet na vrhu glavne osi prvi odpre: latasti pakobul
SSKJ²
pákobúlast -a -o prid. (ȃ-ȗ)
podoben pakobulu: pakobulasta oblika
♦ bot. pakobulasto socvetje pakobul
SSKJ²
pákristál -a m (ȃ-ȃ)
min. kristal določene snovi s kristalno obliko snovi, iz katere je nastala: za snov značilni kristali in pakristali
SSKJ²
pákróg -a m (ȃ-ọ̑)
knjiž. elipsa: imeti obliko pakroga
SSKJ²
pákróžen -žna -o prid. (ȃ-ọ̑)
knjiž. eliptičen, elipsast: pakrožna pot zemlje okrog sonca
SSKJ²
pákt -a m (ȃ)
mednarodna pogodba, zlasti politična, vojaška: podpisati pakt / predlog o sklenitvi nenapadalnega pakta; vojaški pakt; pakt o varnosti
♦ polit. Atlantski pakt vojaška zveza nekaterih zahodnoevropskih držav in Združenih držav Amerike po drugi svetovni vojni; zgod. londonski pakt pogodba med antanto in Italijo leta 1915 glede ozemlja Avstro-Ogrske, ki ga Italija dobi, če stopi v vojno na strani antante
SSKJ²
paktíranje -a s (ȋ)
glagolnik od paktirati: razkrinkati paktiranje z okupatorjem
SSKJ²
paktírati -am nedov. (ȋ)
nav. slabš. sodelovati, povezovati se: paktiral je z okupatorjem; paktirati s sovražnikom
SSKJ²
palácij -a m (á)
um. stanovanjski del srednjeveškega gradu:
SSKJ²
paláča -e ž (á)
navadno s prilastkom veliko, razkošno grajeno poslopje, navadno za javne namene: živeti v palači; mogočna palača s stebri in stolpiči; doževa, kraljeva palača; vladna palača; palača Organizacije Združenih narodov / ekspr. njegova hiša je prava palača velika, razkošna stavba
● preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari
SSKJ²
paláčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na palačo: vzpenjati se po širokem palačnem stopnišču / palačna arhitektura
SSKJ²
palačínka -e ž (ȋ)
nav. mn. jed okrogle oblike iz redkejšega testa, navadno z namazom ali nadevom: speči, zviti palačinke; testo za palačinke / marmeladne, sirove palačinke
SSKJ²
paládij1 -a m (á)
knjiž. svetinja, varuh: jezik je naš paladij
SSKJ²
paládij2 -a m (á)
kem. platini podobna redka žlahtna kovina, element Pd: iridij in paladij
SSKJ²
paladín -a m (ȋ)
1. v srednjem veku vitez na dvoru, zlasti Karla Velikega: kralj in njegovi paladini
2. knjiž. privrženec, somišljenik: bil je vnet paladin nasprotne stranke
SSKJ²
palamída -e ž (ȋ)
zool. skuši podobna morska riba; polanda: skuše in palamide
SSKJ²
palánka -e ž (ȃ)
nar. novec majhne vrednosti: Pologar mu ni hotel nič več dati, niti črne palanke (F. Bevk)
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
palankín -a m (ȋ)
v indijskem in kitajskem okolju zaprta nosilnica: kralja so nesli na pozlačenem palankinu
SSKJ²
pálas -a m (ȃ)
um. stanovanjski del srednjeveškega gradu: ohranjen je palas z lepimi romanskimi okni
SSKJ²
pálaš -a m (ȃ)
nekdaj meč z ostrino na eni strani rezila: konjeniki so si opasali palaše / nabrusiti palaš
SSKJ²
palatál -a m (ȃ)
jezikosl. soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik: palatali in guturali
// soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e, mehki soglasnik: palatali c, j, č, ž, š, dž
SSKJ²
palatálen -lna -o prid. (ȃ)
jezikosl. tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom: palatalna pripora / palatalni l [l'] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; palatalni soglasnik soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom
SSKJ²
palatalizácija -e ž (á)
jezikosl. sprememba soglasnika zaradi sledečega sprednjega samoglasnika, mehčanje:
SSKJ²
palatalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) jezikosl.
1. tvoriti soglasnik hkrati z dvigom jezične ploskve kot pri glasu j, mehčati: palatalizirati soglasnik
2. spremeniti soglasnik zaradi sledečega sprednjega samoglasnika: palatalizirati k
    palatalizíran -a -o:
    palatalizirani soglasnik
SSKJ²
palatín -a m (ȋ)
1. v srednjem veku naslov za dvorjana: vladar in njegovi palatini
2. zgod., do 1848 vladarjev namestnik na Ogrskem:
SSKJ²
pálček1 -čka m (ȃ)
1. v pravljicah zelo majhnemu moškemu podobno bradato bitje: začaran je bil v palčka; sedem palčkov; palček krojaček
2. kip ali podoba, ki tega predstavlja: kupiti palčka / vrtni palčki
3. ekspr. zelo majhen človek: proti meni je on palček
♦ zool. zelo majhna ptica pevka z rjavkastim kratkim repom, Troglodytes troglodytes
SSKJ²
pálček2 -čka [pau̯čək] m (ȃ)
nav. ekspr. manjšalnica od palec: ranila se je v palček
SSKJ²
pálčen -čna -o [pau̯čən] prid. (ȃ)
nanašajoč se na palec: palčna stran roke / palčna obveza; pozimi nosi palčne rokavice rokavice z enim prstom / 6-palčna plošča
♦ anat. palčna grča; obrt. palčno kolo nekdaj leseno kolo s paličastimi zobmi na obodu, nameščenimi v smeri osi kolesa; zgod. palčni vijaki mučilna naprava iz dveh železnih ploščic za stiskanje palcev
SSKJ²
pálčica1 -e ž (á)
paličica: tepen s palčico; jeklena palčica / sprehajalna palčica / pri peku je kupila žemlje in palčice
SSKJ²
pálčica2 -e ž (ȃ)
v pravljicah zelo majhni deklici podobno bitje: prišli so palčki in palčice
SSKJ²
pálčka -e ž (á)
1. manjšalnica od palica: oče nam je odrezal palčke; lesena palčka / s palčko udarjati po bobnu / palčka za ušesa na obeh koncih obložena z vato za čiščenje ušes
2. nav. mn. paličasto pecivo iz kvašenega ali nekvašenega testa: grizljal je slane palčke; zavitek palčk
SSKJ²
pálčnica -e [pau̯čnica] ž (ȃ) nav. mn.
1. zastar. rokavica z enim prstom; palčnik: otrok je imel na rokah palčnice
2. zgod. mučilna priprava iz dveh železnih ploščic za stiskanje palcev; palčni vijaki: natezalnica in palčnice
SSKJ²
pálčnik -a [pau̯čnik] m (ȃ)
1. nav. mn. rokavica z enim prstom: na rokah je imel palčnike; natakniti, sneti palčnike; usnjeni, volneni palčniki
2. tanka gumijasta prevleka za palec: čez obvezo na palcu so mu dali palčnik
3. nar. zgornji, krajši rogelj senenih vil: palčnik se je zlomil
♦ bot. palčnik dlakava rastlina s temno modrimi zvončastimi cveti v socvetju; koprivasta zvončnica; les. palčnik skobljič za izdelovanje zaokroženih robov ali okroglih palic; voj. palčnik nekdaj železna rokavica z enim prstom kot del oklepa
SSKJ²
pálec -lca [pau̯ca] m (ȃ)
1. najdebelejši prst na roki ali nogi: palec ga boli; desni palec; palec levice; palec na nogi / odtisniti palec; sesati palec / ekspr. palci mu gledajo iz raztrganih čevljev prsti; plesti palec del rokavice za palec / oblikujemo za palec velike svaljke za dolžino palca
2. nekdaj dolžinska mera, približno 2,5 cm: dolg je pet čevljev in dva palca
● postavil se je na cesto in dvignil palec dal z dvigom palca znak, da prosi za zastonjsko vožnjo z avtomobilom; cesar je obrnil palec navzdol pri gladiatorskih igrah s palcem dal znak za usmrtitev premaganega; star. samo za palec je odprla vrata zelo malo; zastar. vse je imel pod palcem pod svojim vplivom, v oblasti; ekspr. imeti veliko pod palcem biti zelo bogat
♦ fiz. angleški palec dolžinska mera, 2,54 cm; strojn. palec majhen vzvod ali ploščica, ki štrli iz gredi
SSKJ²
paleo... ali páleo... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na davno preteklost: paleoantropologija, paleografija, paleolitik, paleozoik
SSKJ²
páleoantropologíja -e ž (ȃ-ȋ)
veda o izumrlih človečnjakih:
SSKJ²
paleocén -a m (ẹ̑)
geol. najstarejša doba starejšega terciarja: korale iz paleocena; kreda in paleocen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
paleografíja -e ž (ȋ)
veda o starih pisavah: diplomatika in paleografija / glasbena paleografija veda o starih notnih pisavah
SSKJ²
paleográfski -a -o (ȃ)
pridevnik od paleografija: paleografska študija
SSKJ²
paleolítik -a m (í)
arheol. predzgodovinska doba, v kateri se uporablja kamenje za izdelavo orodja, starejša kamena doba: ostanki paleolitika; paleolitik in neolitik
SSKJ²
paleolítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na paleolitik: paleolitski človek / paleolitska kultura / odkriti paleolitsko postajo
SSKJ²
paleontológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za paleontologijo: geologi in paleontologi
SSKJ²
paleontologíja -e ž (ȋ)
veda o izumrlih organizmih: dognanja paleontologije / izpit iz paleontologije
♦ jezikosl. lingvistična paleontologija veda, ki se ukvarja z raziskovanjem stare kulture in civilizacije na osnovi jezikovnih elementov
SSKJ²
paleontolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na paleontologe ali paleontologijo: dosežki paleontoloških prizadevanj / paleontološka znanost
SSKJ²
paleozóik -a m (ọ́)
geol. vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi praveku, stari zemeljski vek: fosili, gorovja, kamnine iz paleozoika; razporeditev kopnega in vode v paleozoiku; mezozoik in paleozoik / mlajši, starejši paleozoik
SSKJ²
paleozójski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na paleozoik: paleozojske plasti / paleozojska doba
SSKJ²
palestínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Palestince ali Palestino: palestinski begunci / palestinske osvobodilne organizacije
SSKJ²
paléstra -e ž (ẹ̑)
pri starih Grkih in Rimljanih prostor, stavba za vaje in tekmovanje v rokoborbi: ob gimnaziju je stala palestra s pokritim stebriščem; opazovati vaje v palestri
SSKJ²
paléta -e ž (ẹ̑)
1. slikarska priprava za razmazovanje, mešanje barv: v roki je držal paleto in slikal; paleta in čopič / barve s palete; pren., knjiž. pisatelj slika življenje z bogato in pisano paleto
● ekspr. ta motiv je vreden njegove palete da bi ga on upodobil, naslikal
2. knjiž., s prilastkom barve, barvni odtenki pri čem: na tej sliki prevladuje svetla paleta; paleta impresionizma / modna paleta se vsako leto spreminja modne barve
// elementi, stvari, sestavljajoči kako celoto: letošnja repertoarna paleta je zelo aktualna; pisana orkestralna paleta; zvočna paleta
3. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: travnik nudi paleto barv; paleta idej, zabavnih popevk
4. teh. priprava z mednarodno dogovorjenimi merami, obliko za prevažanje blaga: nalagati sadje s paletami; lesena paleta; palete in viličarji
SSKJ²
paléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na paleto: paletna oblika / luka je začela s paletnim načinom prekladanja blaga
♦ um. paletni nož priprava za strganje sveže barve s platna in palete
SSKJ²
paletizácija -e ž (á)
glagolnik od paletizirati: paletizacija čaja; pokriti prostor za paletizacijo vreč; stroj za paletizacijo
SSKJ²
paletizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
povezovati manjši, kosovni tovor v večje tovorne enote za prevoz na paletah: paletizirati in natovarjati končne izdelke
    paletizíran -a -o:
    prevoz paletiziranega tovora; paletizirane pošiljke; paletizirano blago
SSKJ²
paletó -ja m (ọ̑)
navadno ohlapen sedemosminski ženski plašč: nositi paleto
SSKJ²
pálež -a m (ȃ)
1. knjiž. vročina, pripeka: težki so bili pohodi ob sončnem paležu poleti
2. agr. bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig: škropiti proti paležu / črni palež črni pikec; trtni palež peronospora
● knjiž. s pijačo si gasiti palež žejo; knjiž. duh po paležu po ožganem, gorečem
SSKJ²
paliatív -a m (ȋ)
1. farm. sredstvo za začasno olajšanje bolečin ali za ublažitev bolezenskih znakov: bolniku so dali paliativ zaradi kašlja
2. knjiž. nepopolna, začasna rešitev: zanj je umik od ljubljenke le paliativ
SSKJ²
paliatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na paliativ: paliativno sredstvo, zdravilo, zdravljenje / paliativna oskrba oskrba in opora bolniku in njegovim svojcem v času neozdravljive bolezni
SSKJ²
pálica -e ž (á)
1. dolg, tanjši, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: odrezati (si), urezati (si), zlomiti palico; opirati se na palico; tepsti, udariti s palico; bambusova drenova, leskova palica; dolga, grčava, kljukasta, votla palica; palica z odebeljenim koncem, kovinsko konico; boji se ga kot pes palice / hoditi ob palici, s palico
// navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: gumijasta, kovinska palica / biljardna, dirigentska palica; čarovna palica po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč; hokejska palica z ukrivljenim spodnjim delom; igralna palica naprava v obliki pokončne palice s podstavkom za igranje nekaterih računalniških igric; iskati vodo z iskalno palico bajanico; maršalska palica znamenje maršalskega čina; nabijati smodnik z nabijalno palico; pastirska, ribiška palica; popotna palica; skakalna palica; smučarska palica s krpljico in ročajem z usnjeno zanko; ima črno sprehajalno palico; škofovska palica umetniško okrašena palica z ukrivljenim zgornjim delom; štafetna palica umetniško izdelana votla palica s pismom, poslanico komu
// ekspr. udarci (s palico): palice so padale po hrbtu; dobil je dvajset palic po podplatih / umrl je pod palicami; poznali so se mu sledovi palice
2. nekdaj dolžinska mera, 138 cm: dolg je le pet palic
● ekspr. kadar je nagajal, je pela palica je bil tepen s palico; je bil tepen sploh; ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. morali bi ga s palico moral bi biti tepen, kaznovan; ekspr. čaka ga beraška palica beračenje, prosjačenje; priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje; star. živeti pod krivo palico imeti škofa za fevdalnega gospoda; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori
♦ aer. krmilna palica del krmilne naprave v obliki palice, s katerim se uravnava položaj višinskega krmila, krilc; ekon. valuta zlata v palicah zlata valuta, pri kateri je zlato v palicah plačilno sredstvo za mednarodna plačila; zlato v palicah v obliki kvadrov; fiz. kontrolna palica priprava, s katero se uravnava delovanje jedrskega reaktorja; grad. palica sestavni del paličja, obremenjen s pritiskom ali nategom; natezna, tlačna palica; pravn. prelomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; gorska palica nekdaj sodna palica gorskega gospoda; sodna palica nekdaj znamenje oblasti sodnika, sodnega gospoda; šport. štafetna palica palica določene velikosti, ki jo udeleženci štafete izročajo drug drugemu; predati štafetno palico izročiti jo na določenem prostoru drugemu udeležencu štafete; skok ob palici atletska disciplina, pri kateri se skače čez letvico s pomočjo palice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
páličar -ja m (á)
1. nekdaj vojak, oborožen s palico: pogumen paličar
2. nar. fižol z ovijajočim se steblom; visoki fižol: paličarja letos nismo sadili
SSKJ²
páličast -a -o prid. (á)
ki ima obliko palice, paličice: imel je dolg, paličast meč; ekspr. njegovo telo je bilo tanko, paličasto
♦ biol. paličaste bakterije; fiz. paličasti magnet; teh. paličasti termometer; paličasto jeklo
SSKJ²
páličen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na palico: palični material / palične sponke za papir
♦ elektr. palični izolator izolator, izdelan iz enega kosa, za visoke napetosti; grad. palični nosilec nosilec, sestavljen iz palic, ki tvorijo trikotnike; strojn. palični mlin mlin na palice; teh. palično jeklo, železo jeklo, železo v obliki palic; palično šestilo šestilo, ki se rabi za risanje večjih krogov
SSKJ²
páličevje -a s (á)
knjiž. več palic, palice: paličevje levje kletke
SSKJ²
páličica -e ž (á)
1. manjšalnica od palica: v rokah je vrtel paličico; umetniško izrezljana paličica / dirigentska paličica; riž so jedli z (jedilnimi) paličicami; sprehajalna paličica / nastrgati vanilijevo paličico
♦ nav. mn., anat. paličasta vidna čutnica, občutljiva zlasti za svetlobo
2. nav. mn. paličasto pecivo iz kvašenega ali nekvašenega testa: slane paličice
SSKJ²
páličje -a s (á)
grad. nosilec, sestavljen iz palic, ki tvorijo trikotnike:
SSKJ²
pálička -e ž (á)
manjšalnica od palica: urezati (si) paličko / kovinska palička; paličke pri ograji / sprehajalna palička
● biol. žarg. palička paličasta bakterija
♦ farm. jodna palička na koncu z vato ovita palička za mazanje z jodovo tinkturo
SSKJ²
paličnják -a m (á)
zool. žuželka paličastega telesa, brez kril, podobna delu rastline, navadno vejici, Phasmatodea: ličinke paličnjaka; vrste paličnjakov; vzreja paličnjakov za hišne ljubljenčke / avstralski paličnjak
SSKJ²
pálij -a m (á) rel.
ozek ovratni trak iz bele volne s črnimi križi, ki ga nosijo papež in metropoliti: izročiti, podeliti, prejeti palij; palij in prstan / metropolitski, papeški palij
SSKJ²
pálík -a m (ȃ-ȋ)
min. kristal določene snovi s kristalno obliko snovi, iz katere je nastala:
SSKJ²
palimpsést -a m (ẹ̑)
biblio. mlajši tekst na pergamentu, s katerega je bil odstranjen prvotni tekst: ambrozijanski palimpsest / kultura, zgodovina kot palimpsest
SSKJ²
palindróm -a m (ọ̑)
beseda, stavek, ki ima isti ali drug pomen, če se bere naprej ali nazaj: napisati palindrome: Mars, nežen, potop
SSKJ²
palinodíja -e ž (ȋ)
lit. pesem, pesnitev, ki preklicuje prejšnjo pesem: napisal je več palinodij
SSKJ²
palír -ja m (í)
pog. delovodja: oče je bil palir / palir pri gradnji železnice
SSKJ²
palisáda -e ž (ȃ)
knjiž. pregrada, ograja iz pokončno postavljenih priostrenih brun, kolov, navadno za obrambo: visoke palisade so jim branile dostop; s palisadami obdana naselja; pren. za palisadami vzgojeno dekle
SSKJ²
palisáden -dna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki je iz priostrenih brun, kolov: palisadna ograja
♦ biol. palisadna celica celica, ki ima veliko klorofilnih zrnc
SSKJ²
palisánder -dra m (á)
tropsko drevo ali zelo trd, rdečkasto rjav les tega drevesa: pohištvo iz palisandra
SSKJ²
palisándrov -a -o prid. (á)
nanašajoč se na palisander: palisandrov les / palisandrovo pohištvo
SSKJ²
palisandrovína -e ž (í)
palisandrov les: pohištvo iz rezljane palisandrovine
SSKJ²
palíska -e ž (ī)
nar. s prahom pomešana moka v mlinu: pokrivala ga je tanka plast paliske
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
palíti in páliti -im, in páliti -im nedov. (ī á; á)
star. žgati: sonce pali vedno močneje / njen pogled ga pali / paliti vejevje sežigati / vso noč so palili luč
● star. paliti toporišče nad plamenom obžigati; star. z mušketo je palil na razbojnike streljal
    palíti se in páliti se, in páliti se
    žgati se, smoditi se: meso se že pali
    palèč -éča -e:
    paleč ogenj; paleč pogled
    páljen -a -o:
    paljen les
    ♦     gastr. paljeno testo testo iz moke, masla, jajc, umešano v vreli vodi
SSKJ²
páljenka -e ž (á)
zastar. žganje2: steklenica paljenke / češnjeva paljenka
SSKJ²
pálma -e ž (ȃ)
1. tropsko ali subtropsko drevo s pahljačastimi ali pernatimi listi in drobnimi cveti v socvetjih: gojiti palme; visoke, vitke palme; šop listov na vrhu palme / dateljnova palma visoko drevo toplih krajev z dolgimi pernatimi listi in sadovi v velikih grozdih; kokosova palma visoko tropsko drevo z velikimi koščičastimi sadovi; pahljačaste palme s pahljačastimi listi
● figura s palmo v roki s palmovim listom; knjiž., ekspr. palma miru podoba palmove vejice kot simbol miru
2. knjiž., ekspr. zmaga, prvo mesto: boriti se za palmo / na tekmovanju je dobil palmo zmagal
3. nar. vzhodno topol1: iznad hiš so se dvigale palme
♦ bot. oljna palma do 10 m visoko drevo s pernatimi listi in rdečimi plodovi, iz katerih se pridobiva olje, Elaeis guineensis; film. zlata palma priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Cannesu
SSKJ²
pálmast -a -o prid. (ȃ)
podoben palmi: palmasta oblika / palmasta praprot
SSKJ²
palméta -e ž (ẹ̑)
1. um. okras v obliki stiliziranih palmovih listov: s palmetami okrašeni kapiteli
2. agr. sploščena oblika krošnje, pri kateri rastejo ogrodne veje v smeri vrste: sorta, primerna za vzgojo palmete
SSKJ²
palméten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na palmeto: palmetni motiv, okras / palmetna krošnja / palmetna vzgoja sadnega in okrasnega drevja
SSKJ²
pálmov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na palmo: palmov list; palmove veje / palmov drevored, gaj / palmov les
● v rokah je držal palmovo vejico kot simbol zmage
♦ agr. palmovo olje olje iz rdečih plodov oljne palme
SSKJ²
pálmovec -vca m (ȃ)
knjiž. palma: nasadi palmovcev in evkaliptusov
SSKJ²
palmovína -e ž (í)
palmov les: roč iz palmovine
SSKJ²
palpácija -e ž (á)
med. preiskovanje organov, tkiv, telesnih votlin s tipanjem, otipavanje: ugotoviti bolezen s palpacijo
SSKJ²
palúba tudi páluba -e ž (ȗ; ā)
krov: iz kabine sta odšla na palubo; ograja palube / ladijska paluba / glavna paluba; spodnja paluba; vodja palube
SSKJ²
palúben tudi páluben -bna -o prid. (ȗ; ā)
nanašajoč se na palubo: palubna ograja / zapreti palubno okno / palubni delavec
SSKJ²
palúd -a m (ȗ) nar.
1. zahodno bičje, ločje: žabe so se oglašale v paludu
2. naplavljeni drobir: na bregu je bilo polno paluda
SSKJ²
palúdje -a s (ȗ)
nar. naplavljeni drobir: po povodnji je tam ležalo mnogo paludja
SSKJ²
palúdnica -e ž (ȗ)
nar. ob vodah rastoča rastlina z zlato rumenimi cveti; kalužnica: tu je bilo veliko paludnic in spominčic
SSKJ²
pámet -i ž (á)
1. sposobnost dojemati, razsojati, ravnati glede na izkustvo: otrok pri tej starosti še nima dovolj pameti za tako odločitev; ravnal je, kot bi bil brez pameti; ima večjo srečo kot pamet, več sreče kot pameti / ekspr.: to mu narekuje pamet; poslušati, ubogati pamet; zaradi nesreče je bil čisto ob pamet; sčasoma bo že prišel k pameti bo začel bolj premišljeno, razsodno ravnati; spraviti dekle k pameti; biti pri čisti, pravi, zdravi pameti sposoben premišljeno, razsodno ravnati / ekspr.: zaradi starosti ga zapušča pamet razum; glej, da ti ne bo prevelika pamet v škodo bistrost, nadarjenost; premišljenost, preudarnost; ko bi imel boljšo pamet, bi si to zapomnil spomin; po njegovi pameti je prav po njegovem mnenju; star. do zadnjega je bil pri pameti zavesti; star. nisem več te pameti tega mnenja / kot opozorilo, svarilo ljudje, pamet
// ekspr., s prilastkom človek glede na svoje dojemanje, razsojanje: prepričaj kmečko pamet o tem, če moreš; njena ženska pamet tega ne more odobravati
2. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi po pameti, s pametjo premišljeno, razsodno: presojati, ravnati po pameti; delati s pametjo / piti po pameti zmerno
● ekspr. to nam pove že preprosta pamet tega ni težko razumeti, spoznati; ekspr. končno ga je srečala pamet je začel premišljeno, razsodno ravnati; ekspr. naučiti koga pameti navaditi pametno misliti, ravnati; ekspr. zaboga, ali si pamet izgubil zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. hoče mi soliti pamet vsiljevati svoje védenje, znanje; ekspr. to dekle mu je zmešalo pamet zaljubil se je vanjo; ekspr. to mi ni padlo, prišlo na pamet tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; na pamet govoril je na pamet ne da bi si pomagal z vnaprej sestavljenim, napisanim besedilom; računal je na pamet ne da bi si računske operacije pisal, ne da bi uporabljal pripomočke; ekspr. to trdiš na pamet brez dokazov, ustreznih podatkov; učiti se na pamet tako, da se besedilo zapomni dobesedno; znati pesem na pamet tako, da jo je mogoče povedati dobesedno; ekspr. take povodnji človeška pamet ne pomni ljudje ne pomnijo; ekspr. biti kratke pameti neinteligenten; pozabljiv; ekspr. biti kurje pameti neinteligenten; pog. bolj počasne pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. niti na konec, na kraj pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil izraža močno zanikanje; ekspr. imej pamet, fant, (vzemi) pamet v roke izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar vsakemu tisto, česar nima; ekspr. dolgi lasje – kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne; preg. pamet je boljša kot žamet boljše je biti pameten kot pa bogat
SSKJ²
pámeten -tna -o prid., pámetnejši in pametnêjši (á)
1. ki ravna v skladu z razumom, pametjo: pameten človek bi ravnal drugače; fant je pameten, lahko se zanesete nanj; premalo je še pameten, da bi mu zaupal sporočilo / bila je toliko pametna, da ni ubogala nasveta / pameten bodi, pa bo šlo / kot vzklik bodi no pameten, saj ni toliko vredno
// ki izraža tako ravnanje: narediti pameten načrt; njegov nasvet se mu je zdel pameten; pametna beseda, poteza; voditi pametno politiko
2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci so zelo pametni; ni dovolj pameten, da bi to razrešil
// ki vsebuje, izraža sposobnost za tako dojemanje, mišljenje: lep, pameten obraz; ima velike, pametne oči
3. nav. ekspr. čustveno uravnovešen, umirjen: dela naj, pa bo pameten; pri teh letih bi bil že lahko malo bolj pameten
4. ekspr. primeren, ustrezen: reševati kaj na pameten način; vse do pametne mere; priti ob pametni uri; daj ji kako pametno ime / prodati za pametno ceno
5. elektr. ki deluje z umetno inteligenco: pametni pralni stroj / pametna hiša hiša z računalnikom, ki centralno vodi in usklajuje določene sisteme ter opravila z namenom zmanjšati uporabo energije; pametna kartica plastična kartica z vdelanim čipom za hranjenje informacij; pametna tabla elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; pametni telefon elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona
    pámetno prisl.:
    pametno govoriti, ravnati; najpametneje bi storil, če bi odšel; bila je pametno, okusno oblečena / v povedni rabi edino pametno je, da molčiš
    pámetni -a -o sam.:
    pametnejši odneha; povedal je nekaj pametnih; nobene pametne ni rekel; rad bi kaj pametnega napisal; nič pametnega mi ni prišlo na misel
SSKJ²
pámetiti -im nedov. (á ā)
star. spominjati se, pomniti: njegove navade še pametim / delal je v tej hiši, odkar pametim že zelo dolgo
SSKJ²
pámetiva -e ž (á)
nar. dan, ko se tepežka, 28. december; tepežni dan2: jutri bo pametiva / na pametivo so ga natepli z metlo
// tepežkanje: šel je na pametivo
SSKJ²
pámetnica -e ž (á)
1. ekspr. pametna ženska: med njimi je bilo nekaj pametnikov in pametnic
2. nar. šiba, s katero se tepežka: bičati s pametnico
● knjiž. pregovori, reki in pametnice domislice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pámetnik -a m (á)
ekspr. pameten človek: tako bi ravnal vsak pametnik
● knjiž. neodgovorni pametniki izobraženci
SSKJ²
pametnják -a m (á)
1. iron. kdor se dela pametnega: ti pametnjaki mislijo, da vse vedo
2. ekspr. pameten človek: povabil je vse pametnjake; to je bila beseda pametnjaka
SSKJ²
pametnjákar -ja m (ȃ)
iron. kdor se dela pametnega: tega pametnjakarja se je hitro naveličala
SSKJ²
pametnjákinja -e ž (á)
iron. ženska, ki se dela pametno: glej to pametnjakinjo
SSKJ²
pametnjákovič -a m (á)
iron. kdor se dela pametnega: kje je zdaj ta pametnjakovič; širokoustenje pametnjakovičev
SSKJ²
pámetnost -i ž (á)
knjiž. lastnost pametnega človeka: občudoval je njeno pametnost / pametnost odločitve
SSKJ²
pametovánje in pámetovanje -a s (ȃ; á)
glagolnik od pametovati: pametovanje dogodkov / pusti tako pametovanje
SSKJ²
pametováti -újem in pámetovati -ujem nedov. (á ȗ; á)
star. spominjati se, pomniti: ali še pametujete, kaj se je zgodilo lani v tem času / odkar ljudje pametujejo, je tako že zelo dolgo
● knjiž. o čem ste pametovali razmišljali, razglabljali
    pametujóč -a -e:
    pametujoči ljudje
SSKJ²
pamflét -a m (ẹ̑)
sestavek, s katerim se sramoti kaka oseba, stvar, dogodek, sramotilni spis: pisati politične pamflete; pamflet proti voditeljem nekaterih strank; ta roman je pamflet na zaostalost
SSKJ²
pamfletíst -a m (ȋ)
kdor piše pamflete: satirik in pamfletist / politični pamfletist
SSKJ²
pamfletístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na pamfletiste ali pamflet: pamfletistično polemiziranje / napisati kaj v pamfletističnem tonu
SSKJ²
pámpa -e ž (ȃ)
obširen travnat svet z visoko travo v Južni Ameriki: pastirji na pampah / južnoameriške pampe
SSKJ²
pámpski -a -o (ȃ)
pridevnik od pampa: pampska trava
SSKJ²
pámtivék -a m (ȃ-ẹ̑)
ekspr., v prislovni rabi, v zvezi od pamtiveka od zdavnaj, zelo dolgo: to je znano že od pamtiveka; lev velja že od pamtiveka za kralja živali / to je njena last od pamtiveka; biti od pamtiveka upornik
SSKJ²
pàmž pámža m (ȁ á)
pog., slabš. otrok: ta pamž je razvajen / pamžev ni imela / nezakonski pamž
SSKJ²
pán -a m (ȃ)
v nekaterih slovanskih deželah gospod: iz sobe je stopil mlad pan / pan doktor
// v poljskem okolju plemič, fevdalec: pani in šlahčiči
SSKJ²
pan... ali pán... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na ves: panevropski, pangermanski, panslavizem, panteizem
SSKJ²
panacêja -e ž (ȇ)
po verovanju v starem veku zdravilo proti vsem boleznim: to rastlino so imeli za panacejo; pren., knjiž. odkriti pedagoško panacejo
SSKJ²
panáda -e ž (ȃ)
gastr. zmes iz moke, stepenega jajca in drobtin za obdajanje živil: povaljati meso v panadi; hrustljava, rahla, sočna panada; piščančje prsi, zrezek, žabji kraki v panadi / orehova, parmezanova panada z dodatki; panada iz kokosove moke, kruhovih drobtin
SSKJ²
panakóta in panna cotta -e [panakóta] ž (ọ̑)
gastr. italijanska sladica iz kuhane sladke smetane, ohlajene in prelite s prelivom: panakota z gozdnimi sadeži; panakota in tiramisu / panakota z borovničevim, jagodnim prelivom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pánama -a tudi -- m (ȃ)
1. tkanina, navadno za vezene bluze, moške srajce: bluza iz belega panama / bombažni, volneni panama
2. slamnik iz zelo tankih rastlinskih vlaken: v predsobi je odložil panama in palico; v prid. rabi: panama slamnik; panama tkanina
♦ tekst. panama vezava vezava, pri kateri se vežeta vsaj po dve podolžni in dve prečni niti
SSKJ²
pánamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ)
nanašajoč se na vse Američane ali vso Ameriko: panameriške športne igre; panameriško gibanje
SSKJ²
pánamski -a -o prid. (ȃ)
navadno v zvezi panamski slamnik panama (slamnik): na glavi je imel panamski slamnik
SSKJ²
pánarábski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na vse Arabce: panarabsko gibanje / panarabska solidarnost
SSKJ²
panarícij -a m (í)
med. kljuvajoče gnojno vnetje na prstu: zdraviti panaricij
♦ vet. bolezen med parklji pri govedu in ovcah, gosenica
SSKJ²
pánati -am dov. in nedov. (ȃ)
nižje pog. ukrotiti, obvladati: tega človeka bo težko panati / panala ga je s svojim mirnim glasom
● zastar. panati bolezen zagovoriti
SSKJ²
páncer -ja m (á)
nav. mn., pog. smučarski čevelj z nepregibnim podplatom: dobil je smučke in nove pancerje
SSKJ²
pancéta -e ž (ẹ̑)
nar. zahodno navadno na zraku presušena trebušna slanina s plastmi mesa: jesti, narezati panceto
♦ gastr. kraška panceta
SSKJ²
pánčičevka -e ž (ȃ)
bot. visoko iglasto drevo s topimi iglicami; omorika: gojiti pančičevke
SSKJ²
pánčkati -am nedov. (ȃ)
otr. spati: zdaj greš pa lepo pančkat
SSKJ²
pánda1 -e tudi -a m (ȃ)
zool. medved s črno-belim kožuhom, ki prebiva v osrednjih predelih gorate Kitajske in se hrani zlasti z bambusovimi vršički, Ailuropoda melanoleuca: rastlinojedi panda / medved panda
SSKJ²
pánda2 -e ž (ȃ)
zool. medved s črno-belim kožuhom, ki prebiva v osrednjih predelih gorate Kitajske in se hrani zlasti z bambusovimi vršički, Ailuropoda melanoleuca: raziskovanje pand
SSKJ²
pandan gl. pendant
SSKJ²
pandékte -dékt ž mn. (ẹ̑)
pravn., v zakonodaji cesarja Justinijana zbrani izvlečki iz del rimskih pravnikov drugega in tretjega stoletja: študirati pandekte
SSKJ²
pandemíja -e ž (ȋ)
med. epidemija, ki zajema več pokrajin, držav, celin: pandemija gripe, kolere; pren., knjiž. svet je pretresen zaradi pandemije mladih narkomanov
SSKJ²
pandemónij -a m (ọ́)
knjiž. veliko trpljenje, bolečina, grozota; pekel: v srcu nositi pandemonij / pandemonij strasti
SSKJ²
pandúr -ja m (ū)
v hrvaškem in madžarskem okolju, nekdaj stražnik, birič: pandurji so množico surovo odganjali od vhodnih vrat / mestni pandur; pren., knjiž. Bleiweis in njegovi pandurji
// vojak: vojvodovi pandurji
SSKJ²
pandúrski -a -o prid. (ū)
nanašajoč se na pandurje: pandurska uniforma / pandurski brki
SSKJ²
panegíričen -čna -o (í)
pridevnik od panegirik: panegirični opisi; o tej knjigi so se širile skoraj panegirične ocene
SSKJ²
panegírik -a m (í)
knjiž. govor, sestavek, ki zelo poveličuje, slavi kako osebo, pojav: panegirik svobodi; napisal je panegirik nanj
// kdor piše take govore, sestavke: bil je znan kot panegirik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
panél -a m (ẹ̑)
1. pog. panelna plošča: sestaviti kaj iz panelov / prostor so predelili s paneli
2. arhit. uokvirjena plošča v stropni, stenski leseni oblogi ali v vratih: paneli z ornamenti
3. publ. posvetovanje načrtno izbrane skupine oseb o delovnih, raziskovalnih načrtih: organizirati panel; sodelovati na panelu; v prid. rabi: v panel diskusiji so sodelovali pomembni glasbeni delavci; panel plošča
♦ grad. panel gradnja panelna gradnja
SSKJ²
panélen -lna -o prid. (ẹ̑)
les., navadno v zvezi panelna plošča plošča, narejena pod pritiskom iz letvic in fenolnih smol, lepil in oblepljena s furnirjem: proizvodnja panelnih plošč; panelne in iverne plošče
● publ. panelna diskusija, razprava diskusija, razprava o določenem vprašanju, problemu
♦ grad. panelna gradnja gradnja, pri kateri so nosilni zidovi iz montažnih ploščatih elementov
SSKJ²
panélka -e ž (ẹ̑)
pog. panelna plošča: prekriti s panelko; panelka, iverka in lesonit
SSKJ²
pánéšplja -e ž (ȃ-ẹ̑)
vrtn. okrasni grm z drobnimi belimi ali bledo rožnatimi cveti in rdečimi plodovi, Cotoneaster: gojiti panešplje / navadna panešplja
SSKJ²
pánéšpljica -e ž (ȃ-ẹ̑)
vrtn. okrasni grm z drobnimi belimi ali bledo rožnatimi cveti in rdečimi plodovi, Cotoneaster: gojiti panešpljice
SSKJ²
panetón -a m (ọ̑)
pecivo, navadno z rozinami in kandiranim sadjem: postreči, pripraviti paneton; rezine panetona; model za paneton; recept za paneton; potica in paneton
SSKJ²
pánevrópski -a -o prid. (ȃ-ọ̑)
nanašajoč se na vse Evropejce ali vso Evropo: panevropsko gibanje / njeno ustanovitev je spremljalo panevropsko navdušenje
SSKJ²
pángermán -a m (ȃ-ȃ)
pristaš pangermanizma: navdušen pangerman
SSKJ²
pángermanízem -zma m (ȃ-ī)
v 19. stoletju gibanje za politično združitev vseh Nemcev: gre za obrambo slovanstva proti pangermanizmu
SSKJ²
pángermánski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na pangermane ali pangermanizem: pangermanske ideje / pangermansko gibanje
SSKJ²
pángermánstvo -a s (ȃ-ȃ)
v 19. stoletju pangermanizem: bojevito pangermanstvo
SSKJ²
pánhelénski -a -o prid. (ȃ-ẹ̑)
nanašajoč se na vse Grke: panhelenski odbor za samoodločbo Cipra / državice so sklenile panhelensko zvezo
SSKJ²
páničar -ja m (á)
kdor povzroča upadanje, izgubljanje poguma, zmedo: paničarji širijo vznemirljive novice; obračunati z nergači in paničarji
// kdor se hitro, navadno neupravičeno prestraši in nerazsodno, zmedeno ravna: ne bodi tak paničar; res je, da sem bil vedno paničar
SSKJ²
paničáriti -im nedov. (á ȃ)
razburjati se po nepotrebnem in s tem zapletati stvari: preveč paničariš; ne zavajajte ljudi in ne paničarite; začeti paničariti zaradi izpita
SSKJ²
páničarstvo -a s (á)
nav. ekspr. lastnosti, ravnanje paničarjev: obsoditi paničarstvo / prijel se ga je pečat paničarstva
SSKJ²
páničen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na paniko: paničen beg, umik; panično ravnanje / paničen nemir, strah; panična novica ki vzbuja paniko / panični nasprotniki so začeli streljati
● pog. za vsak nič je ves paničen prestrašen, zbegan
    pánično prisl.:
    panično bežati; panično se obnašati; biti panično zaskrbljen
SSKJ²
pánik -a m (á)
paničar: panikov niso spustili zraven / je velik panik; panik in nevrotik; v prid. rabi: panik stikalo stikalo, sprožilec za klic na pomoč, sprožitev alarma
SSKJ²
pánika -e ž (á)
nenaden, velik strah, ki zajame navadno večje število ljudi in povzroči zmedo, nerazsodno ravnanje: vojake je zajela panika; zgrabila me je panika; nalesti se panike; premagati paniko / izzvati, stopnjevati paniko; širiti paniko med ljudmi
// nav. ekspr. zmeda, nered: nastala je splošna panika; v paniki se je izgubil / bežati v popolni paniki
● pog. ne delaj, ne zganjaj panike ne razburjaj se po nepotrebnem in ne zapletaj stvari
SSKJ²
pánikar -ja m (á)
paničar: iz naših vrst moramo odstraniti vse omahljivce in panikarje / po naravi ni bil panikar, tokrat pa se je zelo prestrašil
SSKJ²
panín -a m (ȋ)
nar. primorsko sendvič: panin s pršutom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
panírati -am nedov. in dov. (ȋ)
gastr. obdajati živilo s plastjo moke in stepenega jajca ali moke, stepenega jajca in drobtin: panirati meso / pariško panirati; panirati na dunajski način
    paníran -a -o:
    panirane in ocvrte ribe; pariško paniran
SSKJ²
pánislamízem -zma m (ȃ-ī)
gibanje za politično združitev vseh muslimanov:
SSKJ²
pánj -a m (ȃ)
1. zaboju podobna priprava za bivanje čebel: čebele letajo iz panja; v panju brenčijo, šumijo čebele; panj čebel; v dvorani šumi kakor v panju; v pristanišču je bilo živo kot v panju / čebelni panj
// čeb. biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov; čebelja družina: panj roji; dodajati panjem matice
2. nerazsekan večji kos debla: na ognjišču so goreli panji; daj še dva panja na ogenj
● iron. če se star panj vname, dolgo gori če se zaljubi človek v zrelih letih, je to čustvo močno in dolgotrajno
// po podiranju drevja preostali del debla; štor: izkopati, ruvati panje; stal je kakor panj
♦ čeb. eksportni panj s premičnimi sati, ki ima samo plodišče; nakladni panj iz naklad; les. prodati les na panju gozdna drevesa, ki še niso posekana
SSKJ²
panjáč -a m (á)
nar. večje poleno, panj: dati panjač na ogenj, v peč
SSKJ²
pánjevec -vca m (ȃ)
1. gozd. drevo, zraslo iz poganjka na panju: posekati panjevce
// gozd iz takih dreves: prodal je več arov panjevca
2. nar. večje poleno, panj: cepiti hrastove panjevce
SSKJ²
pánjevka -e ž (ȃ)
nar. goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, rastoča v šopih na panjih in deblih; mraznica: nabirati panjevke
SSKJ²
panjìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od panj: roje čebel je prestavil v panjiče / na panjiču sekati korenje za prašiče
SSKJ²
panjíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od panj: dati čebele v panjiček / vreči panjiček na ogenj / les so narezali na osem centimetrov dolge panjičke
SSKJ²
pánjski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na panj: panjsko ogrodje / čebele nabiralke in panjske čebele
// navadno v zvezi panjska končnica čelna, prednja stran panja, zlasti kranjiča: zbirka panjskih končnic
SSKJ²
pank gl. punk
SSKJ²
pánkeljc -a [pankəljc] m (ȃ)
nižje pog. trak, trakec: okrasiti mlaj s pisanimi pankeljci
SSKJ²
pánker in punker -ja [pánker] m (ā)
pankerski glasbenik: koncert pankerjev
// kdor se navdušuje za punk: med obiskovalci koncerta je bilo največ pankerjev
SSKJ²
pánkerica in punkerica -e [pánkerica] ž (ā)
pankerska glasbenica: bila je na koncertu italijanske pankerice
// ženska, ki se navdušuje za punk: pankerica je bila po eni strani glave pobrita, po drugi pa pobarvana modro
SSKJ²
pánkerski in punkerski -a -o [pánkerski] prid. (ā)
nanašajoč se na pankerje ali punk: pankerski festival / pankerska glasba; pankerska zasedba
SSKJ²
pánkovec in punkovec -vca [pánkovəc] m (ȃ)
pankovski glasbenik: skupina pankovcev
// kdor se navdušuje za punk: pankovci so se zbirali v parku
SSKJ²
pánkovski in punkovski -a -o [pánkou̯ski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na pankovce ali punk: pankovska obleka, pričeska / pankovska glasba; pankovska skupina
SSKJ²
pankrátion -a m (ā)
pri starih Grkih in Rimljanih šport, pri katerem je rokoborba združena z udarjanjem s pestmi:
SSKJ²
pánkreas -a m (ȃ)
anat. trebušna slinavka: vnetje pankreasa
SSKJ²
pánkromátičen -čna -o prid. (ȃ-á)
fot. pankromatski: pankromatični film
SSKJ²
pánkromátski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
fot. občutljiv za vse barve: pankromatski material / pankromatski film; pankromatska plošča
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pánkrt -a m (á)
slabš. nezakonski otrok: rodil se je kot pankrt
// otrok: to so mi pa pankrti naredili / kot psovka prekleti pankrt
SSKJ²
pánkrtski -a -o prid. (á)
slabš. nezakonski: pankrtski otrok; pankrtska mati / kaj bo ta pankrtski revček
SSKJ²
pánlogízem -zma m (ȃ-ī)
filoz., po Heglu nauk, da je um absolutna stvarnost, svet pa samo opredmetenje uma:
SSKJ²
panna cotta gl. panakota
SSKJ²
panó -ja m (ọ̑)
1. plošča, na katero se pritrdijo razstavni predmeti, lepaki: na steni visijo panoji; v dvorani so že postavili panoje; panoji s fotografijami iz narave / oglasni, reklamni pano; premični, viseči panoji
2. grad. sestavni del lahke, navadno odstranljive, premakljive stene: steno sestavljajo lesonitni panoji
SSKJ²
pánoga1 -e ž (á)
navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost: v svoji panogi je strokovnjak / ta gospodarska, športna panoga se dobro razvija; industrijske, proizvodne panoge; slikarska panoga; ta tekstilna panoga dela zlasti za izvoz; literatura kot panoga umetnosti / publ. žene sodelujejo v vseh panogah javnega življenja na vseh področjih
♦ ekon. kapitalno intenzivne panoge pri katerih pride na zaposlenega razmeroma dosti kapitala; šport. tekmovati v alpskih panogah disciplinah
SSKJ²
pánôga2 -e ž (ȃ-ó)
knjiž. panožica
SSKJ²
panonízem -zma m (ī)
jezikosl. element jezika panonskih Slovanov v kakem drugem jeziku: panonizmi v stari cerkveni slovanščini
SSKJ²
panónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Panonsko nižino: panonske vasi / panonska narečna skupina / Panonska nižina
♦ arhit. panonska hiša ozka nizka hiša s stenami iz ilovice in lesa ter s streho, krito s slamo; bot. panonski svišč rastlina z jajčasto suličastimi listi in olistanim steblom, Gentiana pannonica; jezikosl. panonska teorija teorija, po kateri je jezik panonskih Slovanov podlaga stari cerkveni slovanščini
SSKJ²
panóptikon -a m (ọ́)
1. krožno zgrajena kaznilnica z zaporniškimi celicami na obodu in paznikom v sredini, ki omogoča hkratno nadzorovanje vseh kaznjencev: sprejem zapornikov v panoptikon
2. ekspr. vseprisotni nadzor: učinki panoptikona; ideje, zamisli o panoptikonu / elektronski, spletni panoptikon
SSKJ²
panóptikum tudi panóptik -a m (ọ́)
1. muzej voščenih lutk: obiskati panoptikum; tam je stal kot voščena lutka iz panoptikuma / panoptikum v Londonu; pren., knjiž. tu je panoptikum njegovih idej, zmag in porazov; njegovi junaki so figure iz panoptikuma slovenskega življenja v Cankarjevem času
2. nekdaj prostor, zlasti v cirkusu, z zanimivostmi, posebnostmi: v panoptikumu je videl žival z dvema glavama
3. nekdaj poslopje, prostor s pripravo za gledanje slik na platnu: stati pred panoptikumom
SSKJ²
panoráma -e ž (ȃ)
1. pokrajina, ki se vidi z določenega, navadno višjega mesta: občudovati panoramo; s terase je lep pogled na panoramo / gorska panorama; panorama mesta; pren. Vojna in mir, ta velika zgodovinska panorama
● knjiž. z gradu je najlepša panorama razgled
// um. slika, na kateri je upodobljena taka pokrajina: v jedilnici visijo panorame; panorama Kopra iz 18. stoletja; slikar panoram
2. publ., z rodilnikom velika količina, množina: panorama problemov
// pregled: podati široko panoramo družbe; panorama sodobne umetnosti; letošnja razstava je pomembna mednarodna panorama učbenikov
3. nekdaj naprava, ki omogoča (plastično) gledanje slik, fotografij: bioskop in panorama / vstopnica za panoramo
// poslopje, prostor s to napravo: počakati koga pred panoramo
SSKJ²
panorámski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na panoramo: mesto z lepim panoramskim razgledom / kamera za panoramske posnetke; panoramska karta zemljevid s tako upodobitvijo zemeljskega površja, da vzbuja vtis plastičnosti; snemati panoramske slike; panoramska razglednica razglednica, večja od navadne
♦ avt. panoramsko steklo izbočeno vetrobransko steklo; gled. panoramski horizont; panoramske kulise
SSKJ²
pánožen -žna -o prid. (á)
nanašajoč se na panogo, dejavnost: panožni sindikat / panožno načelo organiziranja
SSKJ²
pánožíca -e ž (ȃ-í)
nav. mn., biol. protoplazemski podaljšek pri enoceličarjih, ki omogoča gibanje in lovljenje hrane: ameba se giblje s panožicami
SSKJ²
pánpsihízem -zma m (ȃ-ī)
filoz. nauk, da ima tudi vsa materija elemente duševnega življenja:
SSKJ²
pánseksualízem -zma m (ȃ-ī)
psih., po Freudu nauk, da je spolni nagon osnova človekovega duševnega življenja: psihoanalitični panseksualizem
SSKJ²
pánski1 -a -o prid. (ȃ)
1. ekspr. tak kot pri Panu: imeti panski obraz; panski smeh
2. knjiž. paničen: v panskem strahu je planil s postelje
SSKJ²
pánski2 -a -o prid. (ȃ)
v poljskem okolju plemiški, fevdalen: panski dvor / panska Poljska
SSKJ²
pánslavíst -a m (ȃ-ȋ)
pristaš panslavizma: navdušen panslavist / češki panslavisti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pánslavístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
nanašajoč se na panslaviste ali panslavizem: panslavistične ideje / panslavistične pesmi
SSKJ²
pánslavízem -zma m (ȃ-ī)
ideja o kulturni vzajemnosti in politični združitvi vseh Slovanov: panslavizem v delih piscev 17. stoletja
// zlasti v 19. stoletju gibanje, ki temelji na tej ideji: pristaš panslavizma / ruski panslavizem
SSKJ²
pánslovánski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na panslavizem: panslovanske tendence; ekspr. panslovanske iluzije
SSKJ²
pantagruélski -a -o prid. (ẹ̑)
tak kot pri Rabelaisovem Pantagruelu: pantagruelski humor
SSKJ²
pantalóni -ov m mn. (ọ̑)
zastar. hlače: novih pantalonov se mu ni zdelo škoda
SSKJ²
panteíst -a m (ȋ)
pristaš panteizma: bil je panteist; deisti in panteisti
SSKJ²
panteístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na panteiste ali panteizem: panteistični svetovni nazor / panteistična hvalnica mesecu
SSKJ²
panteízem -zma m (ī)
filoz. nazor, ki istoveti boga s svetom, naravo: pristaš panteizma
SSKJ²
pánteon -a m (ȃ)
1. antično svetišče, posvečeno vsem bogovom: vidno mesto v panteonu je imel bog sonca; pren. s Prešernom smo stopili v panteon svetovne umetnosti
2. poslopje z grobnico, grobnicami s posmrtnimi ostanki znamenitih ljudi: pokopali so ga v panteonu / Panteon v Parizu
3. vznes. skupnost znamenitih ljudi: ti možje so naš pesniški panteon
SSKJ²
pánter -ja m (á)
velika, levinji podobna, navadno črna zver, ki živi v tropskih gozdovih: krvoločen panter; hodi previdno kakor panter / črni panter / ekspr. sivi panter starejši postaven, sposoben moški
SSKJ²
pánterica -e ž (á)
samica panterja: premikanje panterice / črna panterica
SSKJ²
pánterjev -a -o prid. (á)
nanašajoč se na panterje: panterjeva koža
♦ bot. panterjeva mušnica strupena lističasta goba s sivo rjavim klobukom, prekritim z belimi pikami, Amanita pantherina
SSKJ²
pánterski -a -o prid. (á)
ekspr. tak kot pri panterju: panterski skok; imela je panterske oči / stal je tam ves miren, nevaren, panterski
SSKJ²
pantográf -a m (ȃ)
teh. priprava za prerisovanje risb, zemljevidov, načrtov v povečanem ali zmanjšanem merilu: s pantografom povečati risbo
♦ elektr. tokovni odjemnik iz paličja na električnem vozilu za odvzemanje toka iz kontaktnega vodnika, škarjasti odjemnik
SSKJ²
pantomíma -e ž (ȋ)
gled. igra, v kateri izražajo igralci čustva in razpoloženje samo s kretnjami, mimiko, navadno ob spremljavi glasbe: igrati, uprizoriti pantomimo / baletna pantomima; pantomima treh klovnov
SSKJ²
pantomímičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na pantomimike ali pantomimo: pantomimični gibi; pantomimične kretnje / pantomimični plesi
    pantomímično prisl.:
    pantomimično režirani prizori
    ●     pantomimično je nakazal, da se ne strinja z mimiko
SSKJ²
pantomímik -a m (í)
gled. igralec, ki izraža čustva in razpoloženje samo s kretnjami, mimiko, navadno ob spremljavi glasbe: nastopa znamenit pantomimik; spada v skupino modernih pantomimikov
SSKJ²
pantomímski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pantomimo: pantomimski vložek v dramski predstavi / pantomimski igralec
SSKJ²
paolán -a m (ȃ)
v primorskem okolju, nekdaj kmet, ki stanuje v mestu, posestvo pa ima v okolici:
SSKJ²
papá1 -na m (ȃ)
star., v meščanskem okolju ata, oče: ubogati papana
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pápa2 -e ž (á)
otr. jed: le jej, to je dobra papa
SSKJ²
papá3 prisl. (ā)
otr. izraža odhod od doma, na sprehod: gremo papa
SSKJ²
pàpá4 medm. (ȁ-ā)
otr. izraža pozdrav pri slovesu: pomahala je otroku: papa
SSKJ²
papáček -čka m (ȃ)
star., v meščanskem okolju ata, oče: papaček in sinček
SSKJ²
papáči -ja m (ȃ)
star., v meščanskem okolju ata, oče: za vse je papači dobro poskrbel
SSKJ²
papagáj -a m (ȃ)
1. papiga: vreščanje papagajev; govori kot papagaj
2. slabš. kdor nekritično ponavlja mnenje, izjave koga drugega: saj ne misli samostojno, to je papagaj
SSKJ²
papagájček -čka m (ȃ)
manjšalnica od papagaj: zelen papagajček
SSKJ²
papagájski -a -o prid. (ȃ)
tak kot pri papagaju: papagajski kljun / slabš. papagajsko govorjenje, ponavljanje
    papagájsko prisl.:
    papagajsko se vesti
SSKJ²
papagájstvo -a s (ȃ)
slabš. nekritično ponavljanje mnenja, izjav koga drugega: zaradi svojega papagajstva ni mogel biti priljubljen
SSKJ²
papája -e ž (ȃ)
bot. tropska rastlina s šopasto razvrščenimi listi ali njen veliki, okrogli užitni sad, Carica papaya: banane in papaje
SSKJ²
papalína -e ž (ȋ)
zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba, ki živi zlasti v severnih morjih; sprat: loviti papaline
SSKJ²
papamobíl -a m (ȋ)
panoramski neprebojni avtomobil za prevoz papeža: papež se je na prizorišče prireditve odpeljal s papamobilom; znameniti papamobil
SSKJ²
papánov -a -o (ȃ)
svojilni pridevnik od papa: vse papanovo premoženje je bilo zapravljeno
SSKJ²
paparác in paparáco in paparazzo -a [tretja oblika paparáco] m (ȃ)
fotograf, usmerjen na škandalozne, senzacionalne posnetke iz zasebnega življenja javnih in slavnih osebnosti: znano pevko so paparaci ujeli na plaži; italijanski paparaci; fotografije znanega paparaca
SSKJ²
papatáči -ja m (ȃ)
1. med. influenci podobna bolezen, razširjena zlasti v Dalmaciji in Makedoniji: zbolel je za papatačijem
2. zelo majhna žuželka, ki prenaša milejšo obliko malarije, zool. popadač: uničevati papatačije
SSKJ²
pápati -am nedov. (ā)
otr. jesti: ali boš papala torto
SSKJ²
papaverín -a m (ȋ)
farm. opijev alkaloid, ki blaži krče:
SSKJ²
pápcati -am nedov. (ȃ)
otr. jesti: le papcaj krompirček
SSKJ²
pápeški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na papeže: papeška oblačila / nekdaj papeška država
● biti bolj papeški kot papež biti zelo strog, dosleden glede izpolnjevanja zahtev, norm
♦ rel. papeški konzistorij zborovanje kardinalov pod predsedstvom papeža, pri katerem se rešujejo važne cerkvene zadeve
SSKJ²
pápeštvo -a s (ȃ)
naslov, dejavnost papežev: škofovstvo in papeštvo / knjiga o papeštvu papežih
● ekspr. Luter se je odrekel papeštvu katolištvu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pápež -a m (ȃ)
1. vrhovni poglavar Katoliške cerkve: papež je izdal novo okrožnico; voliti novega papeža; sprejem pri papežu
● ekspr. naj bom papež, če je to res izraža nezaupanje v trditev; biti bolj papeški kot papež biti zelo strog, dosleden glede izpolnjevanja zahtev, norm
2. ekspr., navadno s prilastkom kdor je na kakem področju najpomembnejši, najbolj priznan: razglasili so ga za papeža eksistencializma
SSKJ²
pápežev -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na papeža: slovesno papeževo oblačilo / papeževa duhovna oblast
♦ bot. papeževa sveča zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih; velecvetni lučnik; rel. papežev blagoslov; papežev legat; papeževa nezmotljivost dogma, da je papež v slovesno izrečenih versko-moralnih naukih nezmotljiv
SSKJ²
papeževánje -a s (ȃ)
glagolnik od papeževati: dolgoletno papeževanje
SSKJ²
papeževáti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. biti papež, delovati kot papež: papeževal je dve desetletji
● ekspr. koliko časa boš še papeževal tukaj boš tukaj neomejen gospodar
SSKJ²
pápeževec -vca m (ȃ)
slabš., zlasti v 16. stoletju, za protestante katoličan: šteje se za papeževca
SSKJ²
pápežnik -a m (ȃ)
slabš., zlasti v 16. stoletju, za protestante katoličan: navdušen papežnik
SSKJ²
pápežniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na papežnike: papežniško navdušenje / papežniške pridige
SSKJ²
pápežništvo -a s (ȃ)
slabš., zlasti v 16. stoletju, za protestante katolištvo: odrekel sem se papežništvu
SSKJ²
pápica -e ž (á)
otr. jed: to je dobra papica
SSKJ²
pápiga stil. papíga -e ž (ȃ; í)
pisana tropska ptica z zelo ukrivljenim kljunom, ki lahko oponaša glasove: krmiti papige
♦ zool. amazonska papiga; siva papiga; papiga skobčevka papiga, ki prijetno cvrči in se dobro nauči oponašati govorjenje, Melopsittacus undulatus
SSKJ²
pápigica stil. papígica -e ž (ȃ; í)
manjšalnica od papiga: v kletki je imel dve papigici
SSKJ²
pápigin stil. papígin -a -o (ȃ; ȋ)
pridevnik od papiga: papigino vreščanje
SSKJ²
pápigovka stil. papígovka -e ž (ȃ; í)
med., vet. kužna bolezen papig, ki se prenaša tudi na človeka: virus papigovke
SSKJ²
papíla -e ž (ȋ)
nav. mn., anat. bradavičasta vzboklinica na telesu ali organih, brbončica: vnetje papile / lasna papila v lasnem korenu; okušalne papile na površini jezika; tipalne papile na površini kože
SSKJ²
papiláren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na papilo: papilarna plast
♦ pravn. papilarni vzorec vzorec, ki ga sestavljajo papilarne črte; papilarna črta vzboklina na povrhnjici prstov, dlani in podplatov
SSKJ²
papilót -a m (ọ̑)
pog. navijalka1: navijati (lase) na papilote
SSKJ²
pápinec in papínec -nca m (ȃ; ȋ)
nar. prekmursko, v protestantskem okolju katoličan: bil je edini papinec v vasi
SSKJ²
Papínov in Pápinov -a -o prid. (ȋ; ȃ)
fiz., v zvezi Papinov lonec in papinov lonec posoda, v kateri je zaradi zvišanega tlaka mogoče segreti vodo nad 100 °C: odpiranje Papinovega lonca
SSKJ²
papír -ja m (ȋ)
1. tanek, sploščen izdelek, zlasti iz rastlinskih vlaken, za pisanje, tiskanje, zavijanje: mečkati, rezati, trgati papir; pisati, risati na papir; zaviti v papir; otrok čečka po papirju; barvan, bel papir; porumenel papir; zbirati star papir; različna debelina papirja; lesk papirja; pola papirja; hrapava površina papirja; bled kot papir / industrija papirja; različne stopnje predelave papirja / cigaretni papir zelo tanek papir, navadno iz vlaken konoplje, ki rad tli; filtrirni papir; fotografski papir prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo; indigo papir za kopiranje, prevlečen z modro barvo; karbon papir za kopiranje, prevlečen s črno snovjo; kopirni papir tanek, ne zglajen papir za kopiranje; pisarniški papir za pisanje v obliki listov; pisemski papir kakovosten bel ali svetlo barvast papir; risalni papir bel, dobro klejen papir za risanje, slikanje; toaletni papir vpojen, mehek, steriliziran papir; papir za pivnike
// list iz takega izdelka: vzel je papir in svinčnik ter začel pisati; črno obrobljen papir / format papirja / papirji na mizi so pospravljeni
2. mn., pog. zapis, zapisek, navadno pomembnejši: urejevati papirje; orumeneli, stari papirji; pomembni papirji so izginili; zavitek papirjev; odnesel je aktovko s papirji / državni papirji; tehnični papirji
3. nav. mn., pog. listina z uradno veljavnostjo; dokument: papirje ima v redu; vse svoje papirje je izgubil; pokazati je moral papirje
4. ekspr., v povedni rabi kar je brez vrednosti, neuresničljivo: take besede so papir; vse, kar si rekel, je papir / denar je postal papir
● ekspr. papir vse prenese napiše, natisne se lahko tudi kaj, kar ni resnično, kar je pretirano; ekspr. brez papirja ni pravice brez veljavnih, potrjenih dokumentov; ekspr. vreči kaj na papir hitro, mimogrede zapisati; ekspr. odbor obstaja samo na papirju njegova dejavnost se ne čuti; ekspr. sklepi so ostali le na papirju niso bili uresničeni
♦ elektr. kondenzatorski papir tanek izolirni papir, ki ločuje oblogi kondenzatorja; fot. kromov papir fotografski papir, ki ima v svetlobno občutljivi plasti srebrov bromid; glasb. notni papir; kem. lakmusov papir z lakmusovo tinkturo prepojen papir; papir. biblijski papir; brezlesni papir boljši papir iz celuloznih vlaken in brez lesovine; časopisni papir iz bele lesovine za tiskanje časopisov; havana papir zelo tanek papir, ki težje prepušča maščobo; japonski (svileni) papir tanek papir, izdelan iz dolgih vlaken eksotičnih rastlin; kartografski papir trden, zelo glajen brezlesni papir; konceptni papir slabši pisarniški papir iz nebeljene celuloze in lesovine; krep papir navadno mehek papir s prečno nagubano površino; lesovinski papir slabši papir z lesovino; milimetrski papir; neskončni papir ki se lahko izdela v neomejeni dolžini, z luknjicami, zarezami ob robu; plakatni papir trden, na eni strani gladek papir, navadno za reklamne tiskovine; staniol papir; svileni papir bel ali barvast zelo tanek papir, navadno za okraske; šport. papir kategorija težkoatletov telesne teže med 48 in 49 kg; teh. kalibrirati papir; logaritemski papir z logaritemsko mrežo; pavs papir močen, zelo prosojen papir za risanje načrtov; smirkov papir zelo trden papir, na eni strani posut z zrnci smirka za brušenje kovinskih delov; stekleni papir zelo trden papir, na eni strani posut z drobci stekla za brušenje, glajenje lesa; tisk. makulaturni papir odpadni papir iz tiskarne
SSKJ²
papírček -čka m (ȋ)
manjšalnica od papir: zaviti v papirček; tanek bel papirček / metati papirčke po tleh; slabš. ves prostor je nastlan s papirčki / cigaretni papirček za zavijanje tobaka v obliko cigarete; čokoladni papirček v katerega je (bila) zavita čokolada
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
papíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na papir: gladka papirna površina / papirna izolacija / papirni stroj; papirna industrija; papirna masa masa, zlasti iz rastlinskih vlaken, ki se predeluje v papir
● slabš. papirni mazač pisatelj, pesnik
// papirnat: papirni izdelki; velike papirne rože / to je papirna učenost neživljenjska, nestvarna
♦ kem. papirna kromatografija; šport. papirna kategorija kategorija težkoatletov telesne teže med 48 in 49 kg
SSKJ²
papírjevec -vca m (ȋ)
bot. tropska rastlina z velikimi listi, Cyperus papyrus: veliki papirjevci
SSKJ²
papirjevína -e ž (í)
papir. gosta mešanica celuloznih vlaken, vode in kemikalij za izdelovanje papirja: pripraviti papirjevino / maska iz papirjevine
SSKJ²
papírmašé -êja m (ȋ-ẹ̑ ȋ-ȇ)
papir. vlakninska papirna snov navadno za izdelovanje reliefnih stiskancev: predelovati papirmaše / izdelki iz papirmašeja
SSKJ²
papírnat -a -o prid. (ȋ)
ki je iz papirja: obledeli papirnati trakovi; zastavice na rokavih so papirnate / papirnati denar denar v obliki papirja; papirnati prtiček; zložiti kupljeno blago v papirnato vrečko
// ekspr. neživljenjski, nestvaren: reševanje papirnatih problemov; papirnate obljube; sheme so zelo papirnate / papirnati izrazi; dialogi v novi drami so papirnati
● ekspr. papirnata vojna dalj časa trajajoča pisna polemika
♦ zool. papirnata ladjica glavonožec s tanko apnenčasto lupino in z izrazito spolno dvoličnostjo, Argonauta argo
SSKJ²
papírnatost -i ž (ȋ)
ekspr. neživljenjskost, nestvarnost: papirnatost izražanja
SSKJ²
papírnica -e ž (ȋ)
1. trgovina s papirjem in papirnimi izdelki: zvezke je kupil v najbližji papirnici; knjigarna in papirnica
2. tovarna papirja: povečati proizvodnjo v papirnici
SSKJ²
papírničar -ja m (ȋ)
delavec v papirni industriji: papirničarji in trgovci
SSKJ²
papírniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na papirnico ali papirništvo: papirniški delavci; papirniško delo / ukvarja se s papirniško stroko
SSKJ²
papírništvo -a s (ȋ)
dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem papirja: usnjarstvo in papirništvo
SSKJ²
papirologíja -e ž (ȋ) ekspr.
odvečna administracija in dokumentacija v zvezi s čim: ukvarjati se s papirologijo; urejanje papirologije; zapleti s papirologijo / pridobiti vso potrebno papirologijo dokumentacijo
SSKJ²
papiros ipd. gl. papirus ipd.
SSKJ²
papiróska -e ž (ọ̑)
v ruskem okolju kratka cigareta s papirnatim tulcem: prižgal si je papirosko; tanka papiroska
SSKJ²
pápirus in papírus -a m (ȃ; ȋ)
1. bot. tropska rastlina z velikimi listi, Cyperus papyrus: papirusi in palme
2. pri starih narodih list za pisanje, izdelan iz stržena te rastline: delati znamenja na papirus / izdelava papirusa
// tak list z besedilom: našli so star papirus; zvitki papirusa
SSKJ²
pápirusov in papírusov -a -o prid. (ȃ; ȋ)
nanašajoč se na papirus: papirusovi zvitki / papirusovo trstičje
SSKJ²
papíst -a m (ȋ)
slabš., zlasti v 16. stoletju, za protestante katoličan: navdušen papist
SSKJ²
papístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na papiste ali papizem: papistično navdušenje / papistični duhovniki
SSKJ²
papístovski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na papiste: papistovska prizadevanja / papistovska duhovščina
SSKJ²
papízem -zma m (ī)
slabš., zlasti v 16. stoletju, za protestante katolištvo: kritika papizma
SSKJ²
pápkati -am nedov. (ȃ)
otr. jesti: papkati in ajčkati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
papricírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dodati jedi zmleto papriko: papricirati obaro
    papricíran -a -o:
    zelo papriciran golaž
SSKJ²
páprika -e ž (ȃ)
1. kulturna rastlina z razraslim steblom ali njen užitni sad: obirati papriko; sadike paprike / huda, pekoča paprika; rdeča, zelena paprika / vložene paprike; paprika v solati
2. začimba iz zmletih sadov paprike: dodati žličko paprike / pekoča paprika; sladka paprika
♦ gastr. nadevana ali polnjena paprika jed iz paprike, v kateri je mleto meso z rižem in začimbami; vrtn. okrasna paprika
SSKJ²
páprikaš -a m (ȃ)
golažu podobna jed, začinjena s sladko papriko: za večerjo so jedli paprikaš / svinjski, telečji paprikaš
SSKJ²
páprikov -a -o (ȃ)
pridevnik od paprika: paprikova solata
SSKJ²
papúčica -e ž (ū)
zool. migetalkar, ki živi v sladkih vodah; paramecij: gojiti papučice
SSKJ²
pár1 -a m (á)
1. skupina dveh oseb: igralski par se je predstavil v novi drami; iz gledališča so prihajali mladi pari; bila sta prav čeden par / drsalni par; plesni pari so zaplesali četvorko; zakonski par mož in žena / fantje in dekleta so bili na pare; star. s kom si šel v par pri pogrebu kdo je bil s teboj v paru; biti v paru s kom; korakati v parih tako, da sta dva v vrsti; vojaki patruljirajo po parih, v parih po dva
// ena od teh oseb: izbrati si par; bila je brez para
2. skupina dveh enot: popravil je dva para čevljev; par nogavic; kupila je nov par rokavic / žuželka s tremi pari nog
// ena od teh enot: čevlju je našla par; nogavica brez para
3. s prilastkom dve istovrstni živali istega spola: kupil je dva para konj; vpreči v voz par volov
// dve istovrstni živali nasprotnega spola: labodji par; siničji par si je spletel novo gnezdo
● ekspr. je plavalec, ki mu ga ni para zelo dober; ekspr. pil je vino, ki mu ga ni bilo para zelo dobro; ekspr. fant, da mu ne najdeš para dober; postaven
♦ fiz. ionski par elektron in pozitivni ion, ki nastaneta pri ionizaciji atoma, molekule; par sil dve enako veliki in nasprotni sili, ki ne delujeta na isti premici; jezikosl. zveneči in nezveneči pari glasov; šport. tekmovanje parov dveh igralcev proti dvema; voj. na pare preštej se kot povelje ob klicanju besed prvi, drugi se pripravi za nadaljnjo (drugačno) razvrstitev
SSKJ²
pár2 prisl. (á)
pog. izraža nedoločeno manjše število; nekaj2, nekoliko: spregovoriti par besed; za par ur se je odpeljal; pred par dnevi je bil še doma; narisati obraz s par potezami
SSKJ²
pára1 -e ž (ȃ)
1. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri vrelišču: para se nabira v prostoru; poškodovati se s paro; utekočinjanje pare / vodna para / ogrevanje s paro / likalnik na paro z vgrajeno pripravo za vlaženje tkanine / vlak na paro
2. v plinasto stanje spremenjena tekočina kot pogonsko sredstvo: para potiska bat v valju; dodati, odvzeti paro
// kem. v plinasto stanje spremenjena snov: jodove, kovinske, živosrebrne pare
3. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi s polno paro, z vso paro zelo hitro: delati s polno paro; z vso paro uresničujejo načrt o ureditvi mesta / avtomobil je na vso paro vozil proti bolnišnici
● vola sta izdihavala toplo paro v meglico spremenjen dih; pog. biti pod paro pijan
♦ fiz. nasičena, pregreta para; strojn. odjemna para ki se jemlje iz parnega stroja za gretje; odpadna para ki se po uporabi v stroju, napravi še izkoristi; teh. nizkotlačna para
SSKJ²
pára2 -e ž (ȃ)
nekdaj stotina jugoslovanskega dinarja: mleko se je podražilo za dvajset par; to stane tri dinarje in petdeset par / pet par mu je padlo na tla kovanec z vrednostjo pet par
// ekspr. denar sploh: prizadeval si je, da bi zaslužil kako paro; vsako paro je hranil za družino
● ekspr. stiska vsako paro je varčen; je skop; prebita para ekspr. nimam niti prebite pare popolnoma nič denarja; ekspr. to ni vredno prebite pare zelo malo, nič; ekspr. vrnil sem mu do zadnje pare ves denar
SSKJ²
pára3 -e ž (ȃ)
ekspr., navadno v zvezi uboga para človek, ki vzbuja usmiljenje, pomilovanje: ubogo paro je še naprej izkoriščal; zazdel se mi je čisto navadna uboga para; take uboge pare še nisem srečal / uboga človeška para
// s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža osebo, kot jo določa prilastek: zbrale so se vse delavske pare; ni se mogel otresti nadležne novinarske pare; uboga profesorska para / zapregli so ubogo konjsko paro
SSKJ²
para... ali pára... predpona v sestavljenkah (ȃ)
1. za izražanje podobnosti, približnosti: parabolizem, paradizenterija, paralingvistika, parapareza, parapsihologija, parasimpatik, paratuberkuloza
2. kem. za izražanje nadomestitve prvega in četrtega vodikovega atoma v benzenovem obroču: paradiklorbenzen
SSKJ²
parabéla -e ž (ẹ̑)
polavtomatska pištola nemškega tipa s kolenastim zaklepom: oborožen je bil s parabelo
SSKJ²
parabélum -a m (ẹ̑)
knjiž. parabela
SSKJ²
parábola -e ž (á)
1. geom. krivulja, katere točke so od stalne točke in stalne premice enako oddaljene: napisati enačbo parabole / linija parabole / os parabole premer na simetrali parabole; gorišče parabole
2. lit. poučna pripoved, ki ponazarja kako misel, nauk, prilika: biblijske parabole; dramska parabola
SSKJ²
parábolen -lna -o prid. (ā)
nanašajoč se na parabola 1: parabolna linija / parabolni odsek
SSKJ²
parabóličen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na parabolo ali paraboliko: parabolični in hiperbolični presek / parabolični zaslon / konstrukcija drame je parabolična; parabolično izražanje
♦ fiz. parabolično zrcalo zrcalo v obliki rotacijskega paraboloida; mat. parabolična interpolacija; rad. parabolična antena antena v obliki rotacijskega paraboloida
SSKJ²
parabólika -e ž (ọ́)
lit. parabole v celoti: proučevati paraboliko v besedilu
// parabolično izražanje: preprosta parabolika in patetična hiperbolika
SSKJ²
paraboloíd -a m (ȋ)
geom. ploskev, pri kateri imajo preseki obliko parabole ali elipse: narisati paraboloid / eliptični paraboloid; rotacijski paraboloid ki nastane, če se parabola zavrti okoli osi
SSKJ²
paraboloíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na paraboloid: paraboloidno telo
♦ rad. paraboloidna antena
SSKJ²
paráda -e ž (ȃ)
1. organiziran slovesen sprevod
a) vojaških enot, navadno z orožjem in opremo: udeležiti se parade; prisostvovati paradi; obleči se za parado; biti na veliki paradi / hoditi, stati v paradi / vojaška parada
b) navadno s prilastkom velike skupine predstavnikov kake dejavnosti, kakega poklica: sodelovati pri paradi / gasilska parada; prisostvovati rudarski paradi; velika parada športnikov / ekspr. parada delovnih množic velika skupina / prvomajska parada; ekspr. zvrstila se je parada mladosti / parada ponosa javna manifestacija za pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in transspolnih oseb
// ekspr., s prilastkom velika količina, množina česa enakega, istovrstnega, navadno v gibanju: zvrstila se je parada večernih oblek; parada vozil; parada vsega, kar je najbolj moderno / poslušati parado popevk / parada znanstvenih besed
2. star. paradna obleka, paradna uniforma: obleči parado
3. slabš., v povedni rabi kar je zelo slovesno, lepo: sprejem je prava parada / ta tvoj klobuk je res parada
4. publ., pri igrah z žogo učinkovit, občudovanje vzbujajoč obrambni skok, gib: s čudovito parado je preprečil gol
♦ šport. obrambna kretnja proti napadu zlasti v sabljanju
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
paradájz -a m (ȃ)
1. nižje pog. paradižnik: obirati paradajz
2. voj. žarg. rdeče pobarvana ročna bomba italijanske izdelave: vreči paradajz
SSKJ²
paradájzarica -e ž (ȃ)
voj. žarg. rdeče pobarvana ročna bomba italijanske izdelave: za pasom mu je visela paradajzarica
SSKJ²
paráden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na parado: paradna drža, hoja / paradni govori / gasilske paradne uniforme / paradni konj / v paradnem skoku je odbil žogo
♦ voj. paradni korak korakanje v določenem ritmu z zelo napetimi nogami
SSKJ²
paradentóza -e ž (ọ̑)
kronična bolezen dlesni, ki povzroča izpadanje zob, med. parodontoza: preprečevati paradentozo
SSKJ²
paradígma -e ž (ȋ)
knjiž. vzorec, primer: paradigme za rekonstrukcijo dogodka / ekspr. njegova literatura je paradigma natančnosti
♦ jezikosl. sklanjatveni, spregatveni vzorec
SSKJ²
paradigmátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na paradigmo: paradigmatična analiza / dejanje je paradigmatično
SSKJ²
paradíranje -a s (ȋ)
glagolnik od paradirati: začelo se je paradiranje športnikov / paradiranje z znanostjo
SSKJ²
paradírati -am nedov. (ȋ)
1. hoditi v paradi: skupina vojakov je paradirala mimo tribune; paradirali so tudi gasilci
// ekspr. hoditi, sprehajati se: vsako popoldne paradira po ulici; večkrat paradira pod njenim oknom
2. ekspr. postavljati se, ponašati se: še vedno paradira z uro in verižico / paradirati z demokratskimi frazami
SSKJ²
paradíž -a m (í)
knjiž. raj1: odhod iz paradiža; lepo jima je kot v paradižu / znal si je ustvariti paradiž; sodobni turistični paradiž / območje je pravi paradiž za komarje
SSKJ²
paradížnik -a m (ȋ)
kulturna rastlina z razraslim steblom in s svetlo rumenimi cveti ali njen rdeči, sočni sad: obrati paradižnik; sadike paradižnika; paradižniki in kumare; nos ima rdeč kot paradižnik / paradižnik v solati
SSKJ²
paradížnikov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na paradižnik: paradižnikovi listi; paradižnikove sadike / paradižnikov sok; paradižnikova juha juha iz svežih paradižnikov ali paradižnikove mezge in dodatkov; paradižnikova mezga mezga iz kuhanega in zgoščenega paradižnika; paradižnikova omaka omaka iz svežih paradižnikov ali paradižnikove mezge in dodatkov
SSKJ²
parádnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost paradnega: občudovati paradnost vojaške enote / ekspr. paradnost in teatralnost
SSKJ²
paradóks -a m (ọ̑)
misel, trditev, ki temelji na neskladju s splošno veljavnim, priznanim: ni mogel razumeti paradoksa, da je človeku prekratek čas lahko tudi predolg; značilen dialektični paradoks; paradoks o združitvi nezdružljivega; najti razlago za paradoks
♦ fiz. hidrostatični paradoks dejstvo, da tlak na steno posode ni odvisen od oblike posode, marveč od gostote tekočine in globine; lit. paradoks besedna figura, ki temelji na neskladju s splošno veljavnim, priznanim
// ekspr. nasprotje, protislovje, navadno nesmiselno: zaiti v paradoks; gre samo za navidezen paradoks; znašel se je v nerešljivem paradoksu; to zveni kot paradoks
SSKJ²
paradoksálen -lna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na paradoks: primer, ki si ga povedal, je paradoksalen / situacija postaja še bolj paradoksalna / paradoksalna misel paradoksna
    paradoksálno prisl.:
    dostikrat se obnaša paradoksalno / v povedni rabi paradoksalno je, da se oklepa takega spoznanja
SSKJ²
paradoksálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost paradoksalnega: spoznavati paradoksalnost takega položaja / paradoksalnost domneve paradoksnost
SSKJ²
paradóksen -sna -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na paradoks: navajal je same paradoksne primere / priti do paradoksnega sklepa / položaj je paradoksen
    paradóksno prisl.:
    ta izjava se glasi precej paradoksno
SSKJ²
paradóksnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost paradoksnega: paradoksnost anarhizma
SSKJ²
páradržáva -e ž (ȃ-ȃ)
1. kar deluje neodvisno od države, katere del je: prevlada paradržave nad državo; nezakoniti pritiski paradržave
2. organizirana politična skupnost, ki si na delu ozemlja kake države prisvoji suvereno oblast: odcepitev paradržave od matične države; predsednik razpadle paradržave
SSKJ²
páradržáven -vna -o prid. (ȃ-á)
nanašajoč se na paradržavo: vodja paradržavne milice; paradržavna tvorba / paradržavni skladi; paradržavne agencije, družbe, institucije; paradržavno podjetje
SSKJ²
paráfa -e ž (ȃ)
knjiž. značilno skrajšan podpis: pripisati parafo; lepa parafa / naredil je parafo pod okrožnico pisno znamenje, da je prebral, da je obveščen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
parafín -a m (ȋ)
vosku podobna bela snov: sveča iz parafina
SSKJ²
parafinírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. prepajati s parafinom: parafinirati les, papir
    parafiníran -a -o:
    parafinirani zamaški
SSKJ²
parafínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na parafin: parafinska sveča; parafinske vžigalice
♦ kem. parafinski ogljikovodik nasičen ogljikovodik v obliki verige; med. parafinske obloge; teh. parafinsko olje zelo rafinirano mineralno olje, ki se uporablja kot mazivo
SSKJ²
parafíranje -a s (ȋ)
glagolnik od parafirati: priporočil je parafiranje vseh tekstov / parafiranje trgovinskega sporazuma
SSKJ²
parafírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. narediti pisno znamenje, navadno v obliki skrajšanega podpisa: vsa obvestila je parafiral
♦ pravn. parafirati pogodbo doseči soglasje glede formulacije besedila, dela besedila
SSKJ²
parafráza -e ž (á)
1. knjiž. nova, drugačna predstavitev ali razlaga že znane teme: moderna parafraza antičnega motiva / delo je šaljiva parafraza malomeščanstva / biblijske parafraze
2. glasb. svobodna instrumentalna obdelava skladbe, dela skladbe: poslušati parafraze na klavirju
SSKJ²
parafrazíranje -a s (ȋ)
glagolnik od parafrazirati: parafraziranje izsledkov literarne zgodovine
SSKJ²
parafrazírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. na novo, drugače predstavljati ali razlagati že znano temo: besedilo je delno parafraziral, delno citiral; parafrazirati zgodbo v ganljivo povest / parafrazirati znanega avtorja
SSKJ²
paragónski -a -o prid. (ọ̑)
ekon., v zvezi paragonski blok potrdilo o plačilu, prodaji: podpisati paragonski blok
SSKJ²
paragráf -a m (ȃ)
1. oštevilčen odstavek zakona ali določbe; člen: seznaniti se z 62. paragrafom ustave; paragraf deset [§ 10] / razdeliti zakon na paragrafe
2. nav. mn., pog. zakon2, določba: zelo dobro pozna paragrafe; biti proti paragrafom / ravnati se po paragrafih; po novih paragrafih ima prenizke osebne dohodke
● šport. žarg. izvajati paragraf osmico; ekspr. tu je vse po paragrafih zelo natančno se ravnajo po predpisih, določbah; ekspr. prišel je paragrafom v pest zaradi kršenja zakonitosti je bil kaznovan; ekspr. našel, poiskal je luknjo v paragrafu izkoristil je premalo natančno formuliran zakon, določbo, da se je izognil izpolnjevanju tega
SSKJ²
paragráfar -ja m (ȃ)
ekspr. kdor se zelo natančno ravna po zakonih, določbah: neizprosen paragrafar
● slabš. s paragrafarji nočem imeti opravka pravniki
SSKJ²
paragráfarski -a -o (ȃ)
pridevnik od paragrafar: tako stališče je paragrafarsko
SSKJ²
paragráfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na paragraf: paragrafske številke / s paragrafskega stališča je tako ravnanje dopustno / krut paragrafski človek
SSKJ²
paragvájski -a -o prid. (ȃ)
bot., v zvezi paragvajska bodika listnato subtropsko drevo, katerega listi vsebujejo kofein, Ilex paraguariensis:
SSKJ²
paraláksa -e ž (ȃ)
1. fiz. razlika med odčitano in dejansko vrednostjo pri merjenju kake količine zaradi gledanja od strani pri odčitavanju: ugotoviti paralakso
2. fot. odmik optične osi iskala od optične osi objektiva: omiliti vpliv paralakse
♦ astron. zvezdna paralaksa kot, pod katerim bi se z dane zvezde videl srednji polmer Zemljinega tira okoli Sonca
SSKJ²
paraláksen -sna -o prid. (ȃ)
paralaktičen: paralaksni kot
SSKJ²
paraláktičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na paralakso: paralaktično spremljanje gibanja zvezd / paralaktični kot
SSKJ²
paraléla -e ž (ẹ̑)
1. geom. premica, vzporedna dani premici ali dani ravnini, vzporednica: paralela in normala
2. knjiž. kar je kje enako, podobno s čim drugim kje drugje: vse paralele so zelo zanimive; iskati paralelo med slikarstvom in poezijo / potegnil je več paralel med njim in njegovim predstojnikom
3. publ. primerjanje, enačenje: nobene paralele ni dovolil / vsiljuje se paralela s prejšnjo afero
SSKJ²
paralélen -lna -o prid. (ẹ̑)
enak, podoben čemu
a) glede na lego, obstajanje; vzporeden: paralelna drogova; narisal je več paralelnih črt
b) glede na lastnosti, značilnosti: njuna poezija izkazuje paralelne ideje; paralelno besedilo je podano na drugi strani / paralelni odnosi v različnih umetnostih
c) glede na čas dogajanja: raziskati paralelne pojave; paralelni priključki dveh varilnih agregatov
♦ geom. paralelna premica; šol. paralelni razred paralelka; šport. paralelna kristijanija kristijanija z vzporedno držo smuči; teh. paralelni primež primež s čeljustma, ki se premikata vzporedno
    paralélno prisl.:
    gospodarstvo obeh območij se je razvijalo paralelno
SSKJ²
paralelepipéd -a m (ẹ̑)
geom. telo, ki ga omejuje šest paralelogramov: izračunati prostornino paralelepipeda; pren., knjiž. te sobe so pusti paralelepipedi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
paralelízem -zma m (ī)
knjiž. paralelni odnos: poiskati paralelizme v različnih umetnostih; paralelizem likovnih načel / pri delu se dostikrat srečamo s paralelizmom
♦ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije
SSKJ²
paralélka -e ž (ẹ̑)
oddelek na večji šoli, nastal zaradi prevelikega števila učencev, ki spadajo v isti razred, vzporednica: odpreti novo paralelko; ta fant je iz paralelke; hodila je v paralelko / četrti razred ima tri paralelke oddelke
SSKJ²
paralélnost -i ž (ẹ̑)
vzporednost: paralelnost črt / paralelnost dramskega dogajanja
SSKJ²
paralelográm -a m (ȃ)
geom. četverokotnik, ki ima po dve nasprotni stranici vzporedni in enaki: narisati paralelogram / pravokotni paralelogram z enakimi ali po dvema enakima stranicama in enakimi koti
♦ fiz. paralelogram sil s katerim sestavljamo sile ali razstavljamo silo; paralelogram vektorjev s katerim sestavljamo vektorje ali razstavljamo vektor
SSKJ²
paralítičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na paralizo: paralitična ženska / paralitičen ud
SSKJ²
paralítik -a m (í)
med. kdor ima paralizo: zdraviti paralitike
SSKJ²
paralíza -e ž (ȋ)
med. stanje popolne negibnosti kot posledica bolezni ali poškodbe, popolna ohromelost: zaradi paralize je ležal več let; posledice paralize / otroška paraliza virusna bolezen, navadno z ohromitvami; popolna paraliza; progresivna paraliza odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice; pren., knjiž. paraliza vseh dejavnosti; paraliza prometa
SSKJ²
paralizácija -e ž (á)
glagolnik od paralizirati: začela se je paralizacija udov / paralizacija vsega poslovanja
SSKJ²
paralizátor -ja m (ȃ)
električna priprava za kratkotrajno paraliziranje človeka ali živali: paralizator je včasih edina alternativa uporabi strelnega orožja; poskusna uporaba paralizatorja; uvedba paralizatorjev / ročni paralizator in razpršilnik / električni paralizator
SSKJ²
paralizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od paralizirati: paraliziranje udov / paraliziranje delovanja strupa / ti dogodki so povzročili paraliziranje gospodarskega in družbenega življenja
SSKJ²
paralizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti kaj hromo; ohromiti: droga je paralizirala ude / nikotin ga je za nekaj časa paraliziral
// povzročiti, da kdo ne more normalno opravljati dela: strah ga je paraliziral, da ni mogel misliti / s temi besedami je paraliziral večino ljudi
2. ekspr. preprečiti delovanje, učinkovanje: skušali so paralizirati osvobodilno gibanje; stavka je paralizirala industrijo, proizvodnjo / z novimi predpisi so paralizirali društvo / paralizirati delovanje strupa
// zelo zavreti, otežiti: paralizirati promet v mestu
    paralizíran -a -o:
    že dolgo je paraliziran; paralizirana noga; stavka je skoraj popolnoma paralizirana
SSKJ²
paralogízem -zma m (ī)
filoz. nenamerna kršitev logičnih zakonov in pravil: zagrešil je paralogizem
SSKJ²
páramagnéten -tna -o prid. (ȃ-ẹ̑)
fiz. v katerem je gostota magnetnega polja malo večja, kot bi bila v praznem prostoru: paramagnetna snov
SSKJ²
paramécij -a m (ẹ́)
zool. migetalkar, ki živi v sladkih vodah, Paramaecium: paramecij in evglena
SSKJ²
páramedicína -e ž (ȃ-ȋ)
uradno nepriznana medicina, ki uporablja znanstveno nepotrjene diagnostične in terapevtske metode zdravljenja: strokovnjak za paramedicino
// načini zdravljenja po teh metodah: obvladovanje paramedicine
SSKJ²
páramedicínski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na paramedicino: paramedicinske poklicne dejavnosti; paramedicinsko izobraževanje / paramedicinska pomoč, praksa; cene zdravstvenih in paramedicinskih storitev
SSKJ²
paramènt -ênta m (ȅ é)
nav. mn., rel. predmet iz blaga za cerkveno rabo, zlasti liturgično oblačilo: slavnostni paramenti / razstava paramentov
SSKJ²
parámeter -tra m (á)
1. mat. konstanta ali spremenljivo število, ki ima v določeni funkcijski povezavi viden ali izjemen pomen: izračunati parameter enačbe; parameter hiperbole, parabole; enačba z več parametri
2. publ. kar se uporablja za vrednotenje, merjenje: razprave o ekonomskih parametrih pri gradnji stanovanj / izmeriti s parametrom politične prakse
♦ strojn. parametri pare podatki o tlaku in temperaturi ali o tlaku in vlažnosti
SSKJ²
paramétričen -čna -o prid. (ẹ́)
elektr., v zvezi parametrični ojačevalnik ojačevalnik, katerega delovanje je odvisno zlasti od karakterističnega parametra:
SSKJ²
paramétrski -a -o (ẹ̄)
pridevnik od parameter: parametrsko razmerje ploskev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
paramnezíja -e ž (ȋ)
psih. motnja spomina, ki se kaže v zamenjevanju domišljijskih in resničnih dogodkov:
SSKJ²
parangál -a m (ȃ)
rib. ribiška priprava iz plovcev, vrvice in na njej pritrjenih trnkov: nastavljati parangal
SSKJ²
páranje -a s (ȃ)
glagolnik od parati: zamudno paranje obleke / paranje trebuha
♦ agr. paranje lubja delanje zarez vzdolž debla; les. paranje lesa razžagovanje
SSKJ²
paranóičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na paranoike ali paranojo: paranoične motnje / s paranoično bolestnostjo je začel razlagati / paranoični bolnik
SSKJ²
paranoíden -dna -o prid. (ȋ)
psiht. nagnjen k paranoji: paranoidna osebnost / paranoidna ideja zmotna, dokazom nedostopna prepričanost o čem neresničnem; paranoidna shizofrenija shizofrenija z blodnjami kot glavno motnjo
SSKJ²
paranóik -a m (ọ́)
psiht. kdor ima paranojo: zdraviti paranoike; božjastniki in paranoiki
SSKJ²
paranója -e ž (ọ̑)
1. nav. ekspr. občutek preganjanosti, preganjavica: v državi vlada vsesplošna paranoja zaradi recesije; paranoja pred terorističnimi napadi
2. psiht. duševna bolezen z blodnjami pri sicer nemoteni osebnosti: ugotoviti paranojo; paranoja in infantilizem / alkoholna paranoja ki jo povzroča dolgotrajni alkoholizem
SSKJ²
páranormálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na pojave, ki jih ni mogoče znanstveno pojasniti: oddaja o paranormalnih dogodkih, pojavih; paranormalne sile; paranormalna bitja / center za paranormalne vede / ne verjamejo v njene paranormalne sposobnosti
SSKJ²
páraobveščeválen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na obveščevalce in obveščanje, ki je organizirano neodvisno od uradnega: paraobveščevalna organizacija, služba; paraobveščevalne enote / paraobveščevalno podzemlje
SSKJ²
páraolimpijáda tudi páraolimpiáda -e ž (ȃ-ȃ)
olimpijske igre športnikov invalidov, šport. paraolimpijske igre: nastopiti na paraolimpijadi; osvojiti bronasto medaljo na paraolimpijadi; uvrstiti se na paraolimpijado
SSKJ²
páraolímpijec -jca m (ȃ-ī)
paraolimpijski tekmovalec: slovenski paraolimpijci so tekmovali v petih športnih disciplinah; priznanja, sprejemi za paraolimpijce
SSKJ²
páraolímpijski -a -o prid. (ȃ-ī)
nanašajoč se na paraolimpijado: paraolimpijska prvakinja; slovenska paraolimpijska reprezentanca / paraolimpijski komite, odbor / paraolimpijski rekord; paraolimpijska kolajna, medalja; paraolimpijska vas naselje, v katerem stanujejo tekmovalci, udeleženci paraolimpijskih iger
♦ šport. paraolimpijski ogenj ogenj, ki gori med paraolimpijskimi igrami; paraolimpijske igre olimpijske igre športnikov invalidov
SSKJ²
parapét -a m (ẹ̑)
grad. nižja, navadno zidana pregrada: betonski parapeti na obali / parapet terase ograja / okenski parapet stena v prostoru med spodnjim okenskim robom in tlemi
SSKJ²
parapéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na parapet: parapetna odprtina / parapetna višina / parapetni zid
SSKJ²
paraplégičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na paraplegike ali paraplegijo: paraplegična ženska / paraplegičen spodnji del telesa
SSKJ²
paraplegíja -e ž (ȋ)
med. stanje popolne negibnosti spodnjih okončin kot posledica bolezni ali poškodbe: zaradi paraplegije se je vozil na invalidskem vozičku
SSKJ²
paraplégik -a m (ẹ́)
med. kdor ima paraplegijo: zdraviti paraplegike / društvo paraplegikov
SSKJ²
párapsihologíja -e ž (ȃ-ȋ)
psihologija, ki se ukvarja s proučevanjem duševnih pojavov, ki jih ni mogoče pojasniti z doslej znanimi zakonitostmi: zanimati se za parapsihologijo
SSKJ²
párapsiholóški -a -o prid. (ȃ-ọ̑)
nanašajoč se na parapsihologijo: parapsihološki pojavi / parapsihološke sposobnosti
SSKJ²
parasáng -a m (ȃ)
nekdaj perzijska dolžinska mera, približno 5.500 m:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
párasimpátičen -čna -o prid. (ȃ-á)
nanašajoč se na parasimpatikus: motnje parasimpatičnih funkcij / parasimpatično živčevje
SSKJ²
párasimpátikus in párasimpátik -a m (ȃ-á)
anat. vegetativno živčevje, ki deluje v telesu ob mirovanju in spanju: parasimpatikus in simpatikus
SSKJ²
páraskí -ja m (ȃ-ȋ)
smučarska disciplina, sestavljena iz spusta s padalom in veleslaloma: priprave na paraski; državni prvak v paraskiju; svetovno prvenstvo v paraskiju; komisija za paraski
SSKJ²
paratáksa -e ž (ȃ)
jezikosl. zveza glavnih stavkov; priredje: parataksa in hipotaksa
SSKJ²
paratáktičen -čna -o prid. (á)
knjiž. enakovreden, vzporeden: parataktično razmerje
♦ jezikosl. parataktični veznik priredni veznik
SSKJ²
párati -am nedov. (ȃ)
1. s prerezovanjem, pretrgavanjem niti delati, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote: para pas pri krilu; šivati in parati / parati obleko
// s potegovanjem, vlečenjem niti delati, da pletenina kot celota ne obstaja več: parati pulover; plesti in parati
2. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem delati, da kaj ni več celo: parati živali trebuh / star. parati mrliča secirati, obducirati
// ekspr. s silo zarezovati, zajedati se: verige so parale telesa sužnjev; vrv je začela parati meso v dlaneh
3. ekspr. s silo prekinjati določeno stanje: bliski v presledkih parajo nebo, temno noč / le še posamezni rafali so parali tišino
4. ekspr. povzročati velik občutek neugodja, bolečino: že pogled nanj ji je paral srce; škripanje koles je človeku paralo ušesa, živce / bolečina ji para telo
● vznes. kmetje so zemlji parali prsi (s trudom) jo orali, obdelovali; ekspr. ostre skale so parale čolnom dna uničevale, kvarile
    párati se 
    biti v stanju, ko šiv (na nekaterih mestih) ne drži več: obleka se je začela parati pri vratu / rokav se para po šivu
    ●     ekspr. srce se ji je paralo, ko je odhajal bilo ji je zelo hudo
    parajóč -a -e:
    jelen ga je napadel, parajoč mu trebuh z rogovi; srce parajoča zgodba; prisl.: v temi je parajoče stokalo
SSKJ²
páratífus -a m (ȃ-ȋ)
med. blažja, trebušnemu tifusu podobna črevesna nalezljiva bolezen: bacil paratifusa
SSKJ²
páratífusen -sna -o (ȃ-ȋ)
pridevnik od paratifus: paratifusni bacil
SSKJ²
paraván -a m (ȃ)
knjiž. pregradna stena iz lažjega materiala, navadno premična: postaviti paravan pred posteljo; preobleči se za paravanom; visok poslikan paravan / premični paravan; pren. potrebovali so paravan za svojo vojaško intervencijo
SSKJ²
páravojáški -a -o prid. (ȃ-á)
nanašajoč se na oborožene sile, ki javno, uradno niso del državnih: zloglasni vodja paravojaških enot; slovel je kot paravojaški poveljnik in najmočnejši mafijski šef v regiji / paravojaška veja Cie je najbolj skrivni oddelek ameriške obveščevalne službe tajna vojaška veja, ki ni del rednih oboroženih sil
SSKJ²
parazít -a m (ȋ)
1. biol. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma; zajedavec: ta žival je parazit; rastlino je napadel parazit; živi kot parazit / fakultativni parazit zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; obligatni parazit zajedavec, ki ne more živeti brez gostitelja
2. ekspr. kdor živi od dela drugega, na škodo drugega: vse življenje je ostal parazit; različni družbeni paraziti
SSKJ²
parazitáren -rna -o prid. (ȃ)
paraziten: parazitarni odnos med organizmoma
♦ med. parazitarne bolezni bolezni, ki jih povzročajo paraziti
SSKJ²
parazíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na parazite: parazitne rastline / parazitno življenje nekaterih ljudi
♦ elektr. parazitno nihanje nezaželeno nihanje, ki se pojavi neodvisno od obratovalne frekvence naprave
SSKJ²
parazitírati -am nedov. (ȋ)
publ. biti zajedavec, živeti kot zajedavec: te živali parazitirajo v črevesju / že dolgo samo parazitira
SSKJ²
parazitízem -zma m (ī)
1. biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo, zajedavstvo: raziskovati parazitizem
2. ekspr. pojav, da kdo živi od dela drugega, na škodo drugega, zajedavstvo: opozoriti na parazitizem aristokracije; intelektualni parazitizem
SSKJ²
parazitológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za parazitologijo: zborovanje parazitologov
SSKJ²
parazitologíja -e ž (ȋ)
veda o zajedavcih: razvoj parazitologije
SSKJ²
parazitolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na parazitologe ali parazitologijo: parazitološke metode / parazitološki laboratorij / parazitološko zborovanje
SSKJ²
parazítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na parazite: parazitske bakterije / parazitski bogataši / opustiti parazitsko življenje
♦ med. parazitske bolezni bolezni, ki jih povzročajo paraziti
SSKJ²
parazítstvo -a s (ȋ)
biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo: parazitstvo in mutualizem; pren. spoznal je njegovo pokvarjenost in parazitstvo; preprečevati družbeno parazitstvo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
páraznánost -i ž (ȃ-á)
znanost, ki se ukvarja s proučevanjem pojavov, ki jih ni mogoče pojasniti z doslej znanimi zakonitostmi: hipnozo so dolgo časa uvrščali v paraznanost / znanost in paraznanost
SSKJ²
parazól -a m (ọ̑)
1. star. sončnik: sprehajala se je s svilenim parazolom / razpel je velik rdeč parazol
2. pog. dežnik: dež bo, vzemi parazol
SSKJ²
parcéla -e ž (ẹ̑)
odmerjeni del zemljišča, določen glede na lastništvo ali namen uporabe: izmeriti parcelo; prodal je vse svoje parcele; gozdne in travniške parcele; meja parcele / gradbena parcela na kateri je (lahko) stavba / razdeliti zemljišče na parcele
♦ pravn. odpisati parcelo
SSKJ²
parcelácija -e ž (á)
delitev na parcele: zavarovati kmečko posestvo pred parcelacijo; parcelacija mestne površine
// publ. delitev, razpadanje: parcelacija znanstvene discipline / politična parcelacija je škodovala gospodarskemu razvoju
SSKJ²
parcélar -ja m (ẹ̑)
ekspr. kdor ima v najemu manjše zemljišče: parcelarji in veliki kmetje
SSKJ²
parcélen -lna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na parcelo: parcelna meja / parcelna razporeditev zemljišča
♦ geod. parcelna številka številka parcele v katastrski mapi; polit., soc. parcelni kmet kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega majhnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu; parcelno kmetijstvo kmetijsko gospodarstvo, ki temelji na majhnih, razdrobljenih kmečkih zemljiščih
SSKJ²
parcélica -e ž (ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od parcela: kupil si je parcelico ob morju
SSKJ²
parcelíranje -a s (ȋ)
glagolnik od parcelirati: parceliranje zemljišča / parceliranje različnih podjetij
SSKJ²
parcelírati -am nedov. in dov. (ȋ)
deliti na parcele: parcelirati posestvo / njivo so parcelirali v majhne vrtičke
    parcelírati se publ.
    deliti se, razpadati: geografija se vedno bolj parcelira / stranka se je parcelirala
SSKJ²
parciálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. delen2, nepopoln: vsi poskusi so samo parcialni; to je parcialna rešitev / združili so vsa parcialna vprašanja
♦ mat. parcialni odvod odvod funkcije več neodvisnih spremenljivk na eno spremenljivko; med. parcialna resekcija pljuč
    parciálno prisl.:
    parcialno rešiti problem
SSKJ²
parciálnost -i ž (ȃ)
knjiž. lastnost, značilnost parcialnega: parcialnost obravnavane problematike
SSKJ²
párček -čka m (á)
nav. ekspr. manjšalnica od par: po klopeh so posedali zaljubljeni parčki / kupil je parček papig / znamki sta natisnjeni v parčkih
SSKJ²
párčkanje -a s (ȃ) ekspr.
združevanje v pare, navadno zaradi priložnostnega ljubimkanja, spolnega združevanja: spletno parčkanje; parčkanje v službi; prostorčki za parčkanje
SSKJ²
párd -a m (ȃ)
knjiž. leopard: požrešni pardi
SSKJ²
pardón1 -a m (ọ̑)
zastar. odpuščanje2, oprostitev: izrazil mu je svoj pardon / nobenega pardona nočem
● pog. to moraš storiti brez pardona izraža nujnost, obveznost izpolnitve naročila, ukaza; pog. v svojih zahtevah ne pozna (nobenega) pardona je nepopustljiv
SSKJ²
pardón2 in pàrdon medm. (ọ̑; ȁ)
pog. oprosti(te): pardon, nisem tako mislil
SSKJ²
pardonírati -am nedov. in dov. (ȋ)
pog. prizanašati, oproščati: vedno ga pardonira; tudi vodstva ne pardonira
SSKJ²
páre pár ž mn. (ā ȃ)
pog. mrtvaški oder: položiti na pare; ležati na parah; ljudje so se zbrali ob parah
SSKJ²
páren1 -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na paro: parne naprave / ladja na parni pogon / parni kotel naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro; parna kurjava se je pokvarila naprava za kurjenje, ogrevanje; parna lokomotiva; parna peč / parna kopel izpostavljanje (dela) telesa delovanju pare zaradi zdravljenja, krepitve
♦ obrt. parna pekarna pekarna, v kateri pečejo kruh v parnih pečeh; strojn. ladijski parni kotel; lokomotivski parni kotel; parni motor batni stroj z zelo veliko vrtilno hitrostjo; parni stroj stroj, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; parna turbina parni stroj, ki energijo pare spreminja v mehansko energijo; parno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča s pomočjo pare; teh. parni akumulator; parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo
SSKJ²
páren2 -rna -o prid. (ȃ)
ki sestavlja par: zgornja in spodnja čeljust sta parni / parni organ; parna kost; parne plavuti rib / parno število število, ki je deljivo z dve
♦ kor. parni ples ples, ki ga plešeta plesalec in plesalka
    párno prisl.:
    kosti so v telesu večinoma parno razvrščene
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
parenhím -a m (ȋ)
1. biol. tkivo organa, bistveno za njegovo delovanje: parenhim jeter
2. bot. rastlinsko tkivo z različnimi funkcijami, katerega celice imajo tanke membrane: parenhim listov / asimilacijski, rezervni parenhim
SSKJ²
parentálen -lna -o prid. (ȃ)
biol., navadno v zvezi parentalna generacija začetna generacija pri križanju, roditeljska generacija:
SSKJ²
parentétičen -čna -o (ẹ́)
pridevnik od parenteza: parentetična pripomba
SSKJ²
parentéza -e ž (ẹ̑)
1. jezikosl. vrinjeni stavek, vrivek: parenteza je ločena z vejicama
2. knjiž., v prislovni rabi, v zvezi v parentezi izraža, da se kaj posebej ne poudarja; mimogrede: to povem v parentezi
SSKJ²
parêo -a m (ȇ)
velika ruta, ki se lahko različno ovija, zavezuje okrog telesa kot oblačilo: nositi pareo; kvačkan pareo z naborki; kopalke s pisanim pareom
SSKJ²
parêre -a m (ȇ)
knjiž. strokovno mnenje, navadno v pisni obliki: oddati parere
SSKJ²
par excellence [parekseláns] prisl. (ȃ)
knjiž. v pravem pomenu besede, v najvišji stopnji: to je dramatik par excellence; orgle so koncertni instrument par excellence
SSKJ²
paréza -e ž (ẹ̑)
med. stanje delne negibnosti kot posledica bolezni ali poškodbe, delna ohromelost: pareza glasilk; pareza možganskih živcev
SSKJ²
parfé -êja in parfait -a [parfé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
gastr. sladoledu podobna ledena krema iz jajc, smetane in dodatkov, zmrzlina: cimetov, čokoladni, lešnikov, višnjev parfe; vaniljev parfe z bučnim oljem / jetrni parfe; kremasti parfe iz gosjih jeter; recept za piščančji parfe
SSKJ²
parfém -a m (ẹ̑)
parfum: kupiti parfem in kremo
SSKJ²
parfúm -a m (ȗ)
raztopina dišav ali zmesi dišav in eteričnih olj v alkoholu: pripravljati, uporabljati parfum; zelo drag parfum; parfumi in kreme / francoski parfum
♦ kozm. moški parfum z manj izrazitim, navadno trpkim vonjem; orientalski parfum ki diši po smolah in balzamih
SSKJ²
parfúmar -ja m (ȗ)
kdor pripravlja in prodaja parfume: parfumarji in frizerji
SSKJ²
parfumeríja -e ž (ȋ)
trgovina s kozmetičnimi sredstvi in kemikalijami: parfumerija ob glavni cesti
SSKJ²
parfumeríjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na parfumerijo: parfumerijski prostori / parfumerijski izdelki
SSKJ²
parfumíranje -a s (ȋ)
glagolnik od parfumirati: umivanje in parfumiranje
SSKJ²
parfumírati -am nedov. in dov. (ȋ)
dišaviti s parfumom: parfumira tudi pisma; skrbno se je parfumirala; pren., ekspr. parfumirati laž, hinavščino
    parfumíran -a -o:
    parfumirana ženska
SSKJ²
parfúmski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na parfum: prazna parfumska steklenička / razna parfumska olja / parfumski razpršilec
SSKJ²
párica -e ž (ȃ) elektr.
dve izolirani bakreni žici, oviti druga okrog druge: telefonska parica; priključek s parico / optična parica / bakrena parica
SSKJ²
párija1 -a in -e m (ā)
1. v Indiji pripadnik najnižjega družbenega sloja, ki je zunaj sistema kast: brezpravni pariji; živel je kakor parija
2. knjiž., ekspr. pripadnik izkoriščane, brezpravne skupine, naroda: zbrali so se vsi pariji
SSKJ²
párija2 -e ž (ā)
v Indiji najnižji družbeni sloj, ki je zunaj sistema kast: problemi zatirane parije
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
párijevski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na parije: parijevski položaj / vcepili so mu parijevski občutek
SSKJ²
párijski -a -o prid. (ā)
navadno v zvezi parijski pes, v orientalskem okolju podivjan domači pes: krdelo parijskih psov
SSKJ²
parílec -lca [pariu̯ca in parilca] m (ȋ)
delavec, ki obdeluje surovino s paro: parilec lesa, tkanin, tobaka
SSKJ²
parílen1 -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na parjenje, polivanje: parilni postopek
♦ teh. parilni kotel; parilna jama
SSKJ²
parílen2 -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na parjenje, spolno združevanje: parilni nagon / parilni organ paritveni organ
SSKJ²
parílnica -e ž (ȋ)
teh. prostor za obdelovanje lesa s paro: sušilnica in parilnica
SSKJ²
parílnik -a m (ȋ)
teh. priprava za obdelavo surovine s paro: pariti les v parilniku / parilnik za krmo
SSKJ²
parírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. ustrezno, učinkovito odgovoriti, zavrniti: takoj mu je parirala / uspešno parira konkurenco
♦ šport. parirati pri sabljanju in boksu odbiti, prestreči nasprotnikov udarec
    paríran -a -o:
    vpliv novih idej je bil pariran
SSKJ²
paríški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Pariz: pariški prebivalci; stare pariške ulice / odpeljali so se na pariško razstavo / pariška moda
♦ agr. pariška grofica podolgovata zimska hruška z mehkim in sladkim mesom; gastr. pariški zrezek pariško paniran zrezek; pariška salama salama večjega premera s podobnim nadevom, kot ga ima hrenovka, in z manjšimi koščki slanine; zgod. pariška komuna vodstvo, oblast delavskega razreda v Parizu leta 1871
    paríško prisl.:
    pariško se oblači; pariško modra barva barva, podobna barvi plavice
    ♦     gastr. pariško panirati obdajati živilo pred cvrtjem s plastjo moke in stepenega jajca; sam.:, pog. prosim pet dek pariške pet dekagramov pariške salame
SSKJ²
paritéta -e ž (ẹ̑)
1. ekon. razmerje vrednosti denarne enote do zlata ali vodilne valute: določiti pariteto / kovna pariteta razmerje med kovnimi stopnjami različnih valut; valutna pariteta / preračunano po novi pariteti evra in dolarja
2. knjiž. usklajenost, sorazmerje: pariteta cen posameznih proizvodov; pogoji gospodarjenja in paritete v industriji / pariteta med ljudmi enakost
SSKJ²
paritéten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. usklajen, sorazmeren: odbor je sestavljen na paritetni osnovi / načelo paritetnega zastopstva
♦ ekon. paritetni tečaj razmerje denarnih enot dveh držav, ki upošteva njihovo uradno določeno valutno pariteto
SSKJ²
parítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pariti, spolno združevati: žival je godna za paritev / čas paritve
SSKJ²
páriti1 -im nedov. (á ȃ)
1. polivati z vrelo tekočino: pariti moko; pariti krmo / pariti zelje s kropom / pariti zaklano perutnino, prašiče
// dušiti: pariti meso; pariti zelenjavo / pariti krompir
2. čistiti, razkuževati s paro: obleko so parili v kotlih
3. teh. obdelovati surovino s paro: pariti les; pariti tkanino
    páriti se 
    1. delati, oddajati vlago, hlape: mokra obleka se je parila na vročem telesu; v vročini se je seno parilo / ekspr. na krožniku se je parila juha kadila; brezoseb. iz konj se je parilo
    2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: pariti se na pesku; pariti se v avtobusu / cele dneve sta se parila na soncu
    párjen -a -o:
    parjen(i) krompir; parjeni les
SSKJ²
páriti2 -im in paríti -ím nedov.(á ȃ; ī í)
spolno združevati živali, navadno za pleme: takega psa ne smejo pariti; pariti živino / pariti osla s kobilo
    páriti se, in paríti se
    1. pri živalih spolno se združevati: večina živali se pari spomladi
    2. vulg. imeti spolne odnose, opravljati spolno združitev (s kom): pari se z najrazličnejšimi ženskami
SSKJ²
parítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na paritev: vzbuditi paritveni nagon / paritveni čas / paritveni organ
SSKJ²
parízar -ja m (ȋ)
nekdaj težek voz s širokimi platišči: konji so komaj vlekli naložen parizar; vpreči v parizar
SSKJ²
parízarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na parizar: parizarska kolesa / parizarski voz parizar
SSKJ²
párjenje1 -a s (á)
glagolnik od pariti, polivati: parjenje moke; parjenje perutnine; kotel za parjenje svinjske krme / parjenje lesa
SSKJ²
párjenje2 in parjênje -a s (á; é)
glagolnik od pariti, spolno združevati: parjenje živine; žival je že godna za parjenje; nagon po parjenju / čas parjenja / organ za parjenje / parjenje moškega in ženske
SSKJ²
párk -a m (ȃ)
1. negovana površina z drevjem, rastlinjem navadno v mestih, prirejena zlasti za sprehode: hoditi v park; sprehajati se po parku; samoten grajski park; vhod v park; klopi, poti v parku / mestni park / adrenalinski park urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti; gozdni park gozd, urejen za park; krajinski park območje, ki je zavarovano zaradi velike ekološke, biotske, krajinske vrednosti; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; spominski park posvečen kaki pomembni zgodovinski osebnosti ali urejen v spomin na kak zgodovinski dogodek; tehnološki park središče, ki združuje inovativna, tehnološka, na znanju temelječa, predvsem mala in srednje velika podjetja; vodni park urejen prostor za plavanje, vodne igre, šport; zabaviščni park zabavišče v mestu s tehnično zahtevnejšimi zabaviščnimi napravami
♦ šport. športni park območje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo; vrtn. angleški park urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine; baročni park z razgibano in simetrično oblikovanimi, razporejenimi elementi
2. s prilastkom prometna sredstva, naprave kake zaključene enote: dopolniti avtomobilski park; letalski park je neizkoriščen; povečati plovni park / vozni park / strojni park na vozila pritrjeni stroji, ki jih ima kaka zaključena, navadno gospodarska enota
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
párka1 -e ž (ȃ)
topla športna jopa s kapuco: nositi, obleči parko; iz omare je vzela modro parko
SSKJ²
párka2 -e ž (ȃ)
nav. mn., v rimski mitologiji boginja usode: neizprosne parke
SSKJ²
párkelj1 -klja m (á)
rožena tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: vol si je poškodoval parkelj; v blatu so bile vidne sledi parkljev / kupiti svinjske parklje
// slabš. roka: pokaži mi svoje parklje
♦ bot. kozji parkelj goba z rjavim povešenim klobukom; možek; vet. obrezati parkelj z nožem odstraniti odvečno parkljevo roževino
SSKJ²
párkelj2 -na tudi -klja [parkəlj] m (á)
evfem. hudič: črn parkelj; grd kot sam parkelj
// v krščanskem okolju spremljevalec Miklavža, predstavljajoč hudiča: parkelj je rožljal z verigo / eden izmed fantov se je oblekel v parkeljna
SSKJ²
párkeljc -a [parkəljc] m (ȃ)
1. manjšalnica od parkelj, kopito: srnini parkeljci; sledovi parkeljcev v snegu
2. v zvezi kozji parkeljci lesnata popenjavka z velikimi rumenkasto rožnatimi cveti v socvetjih, bot. kovačnik: razcveteli kozji parkeljci
3. v zvezi medvedji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, bot. rumena griva
SSKJ²
párkeljček1 -čka [parkəljčək] m (ȃ)
manjšalnica od parkelj, kopito: črni parkeljčki / udaril ga je po parkeljčkih
SSKJ²
párkeljček2 -čka [parkəljčək] m (ȃ)
manjšalnica od parkelj, hudič: srečati parkeljčka; hujši si od samega parkeljčka
SSKJ²
parkét -a m (ẹ̑)
1. ploščice iz trdega lesa za tla: izdelovati parket; veliki zavoji parketa / polagati parket na določen način pritrjevati parket na podlago; bukov, hrastov parket; tovarna parketa parketarna
// tla iz takih ploščic: loščiti, očistiti, zgladiti parket; spraviti madeže iz parketa; na parketu mu je spodrsnilo / brusiti parket; lakirati parket
2. ekspr. zglajena, gladka tla, zlasti kot plesišče: nov par se je pojavil na parketu / zasukati se po parketu
3. star. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču; parter: sedeti v parketu; prve vrste parketa
● star. ne zna se gibati, sukati po parketu ne zna se uglajeno vesti
♦ les. lamelni parket iz deščic, nalepljenih na podlago iz mehkega lesa; mozaični parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure
SSKJ²
parkétar -ja m (ẹ̑)
kdor se poklicno ukvarja s polaganjem, brušenjem in lakiranjem parketa: mizar in parketar
SSKJ²
parketárna -e ž (ȃ)
tovarna parketa: odprli so novo parketarno; žaga in parketarna
SSKJ²
parkétarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na parketarje ali parketarstvo: parketarska in pečarska dela / parketarski delavec
SSKJ²
parkétarstvo -a s (ẹ̑)
obrt za polaganje, brušenje in lakiranje parketa: mizarstvo in parketarstvo
SSKJ²
parkéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na parket: svetla parketna barva / parketni pod; parketna deščica; uporabljati parketno pasto; parketna žica žica za čiščenje, drgnjenje parketa; tla v sobi so bila parketna
SSKJ²
parketírati -am nedov. in dov. (ȋ)
pog. polagati parket: parketirati dnevno sobo
    parketíran -a -o:
    prostor še ni parketiran; tudi predsoba je parketirana
SSKJ²
parkétnica -e ž (ẹ̑)
les. parketna deščica: izdelovanje parketnic
SSKJ²
párking -a m (ȃ) pog.
parkirni prostor; parkirišče: ustaviti se na parkingu; hoditi po parkingu; parking za avtodome / plačati parking
SSKJ²
parkinsonízem -zma m (ī) med.
nevrološki sindrom z znaki parkinsonove bolezni: zdravljenje parkinsonizma; zdravila proti parkinsonizmu; bolniki z juvenilnim parkinsonizmom
SSKJ²
Párkinsonov -a -o prid. (ȃ)
med., v zvezi Parkinsonova bolezen in parkinsonova bolezen bolezen živčevja s tresenjem in mišično togostjo: zdraviti Parkinsonovo bolezen
SSKJ²
parkíranje -a s (ȋ)
glagolnik od parkirati: na tem mestu je parkiranje prepovedano; nepravilno parkiranje; ustavljanje in parkiranje / parkiranje avtomobila / prostor za parkiranje
SSKJ²
parkírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. začasno pustiti motorno vozilo, navadno na mestu, ki je za to določeno: tu je prepovedano parkirati / parkirati moped; avtomobil je parkiral pred hotelom, v stranski ulici / nepreh. avtomobili parkirajo tudi ob glavni cesti stojijo, so parkirani
2. fin. navidezno prodati ali zastaviti kaj, zlasti delnice, zaradi večjih koristi in manjših zapletov v zvezi z njihovim lastništvom: parkirati delnice znanih podjetij; parkirati delnice pri, v uspešnem slovenskem podjetju; kupovati in parkirati delnice za poslovne partnerje
    parkirajóč -a -e:
    zaradi parkirajočih vozil je cesta zelo ozka
    parkíran -a -o:
    napačno parkiran moped; taksi je že parkiran
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
parkíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na parkiranje: upoštevati parkirno omejitev / parkirni čas čas, dovoljen za parkiranje na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno; parkirni prostor javni prostor, določen za parkiranje; parkirna ura ura za merjenje časa parkiranja na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno; parkirno mesto navadno označena površina za parkiranje enega vozila na parkirnem prostoru ali na vozišču
♦ avt. parkirne luči luči za označevanje vozila med parkiranjem
SSKJ²
parkiríšče -a s (í)
parkirni prostor: ni mogel najti parkirišča; obrniti vozilo na parkirišču; asfaltirano parkirišče; vsa parkirišča so zasedena / javno parkirišče
SSKJ²
parkirnína -e ž (ī)
pristojbina za parkiranje: plačati parkirnino
SSKJ²
párkljar -ja m (ȃ)
nav. mn. kopitarji, ki imajo dva prsta ali štiri prste, zool. sodoprsti kopitarji: govedo in drugi parkljarji
SSKJ²
párkljast -a -o prid. (á)
ki ima parklje: parkljasta divjad / ekspr. krava je že zelo parkljasta ima dolge parklje / v snegu so bile vidne parkljaste sledi
SSKJ²
párkljev -a -o prid. (á)
nanašajoč se na parkelj, kopito: parkljeva roževina / parkljeva kost
♦ teh. parkljevo olje iz parkljev pridobljeno olje za mazanje preciznih mehanizmov
SSKJ²
párkljevka -e ž (á)
vet., navadno v zvezi slinavka in parkljevka nalezljiva virusna bolezen z mehurjastimi izpuščaji v gobcu, na parkljih in vimenu: slinavka in parkljevka se hitro širi
SSKJ²
parkomát -a m (ȃ)
avtomat za plačevanje parkirnine: postaviti parkomat; nadgradnja, servis parkomatov; razpis za parkomate
SSKJ²
párkoven tudi parkôven -vna -o prid. (ȃ; ō)
nanašajoč se na park: velike parkovne površine / parkovni načrt / vrtno ali parkovno oblikovanje / parkovni vrtnar / parkovno drevo okrasno drevo, gojeno v parkih
♦ urb. parkovno pokopališče pokopališče, na katerem so med seboj zelo oddaljeni grobovi svobodno razvrščeni; vrtn. parkovna kulisa rastline ali skupina rastlin, ki delijo, zapirajo prostor
SSKJ²
párkrat prisl. (á)
pog. nekajkrat1, nekolikokrat: to se mu je že parkrat zgodilo; v kavarno gre parkrat na teden
SSKJ²
parlamènt -ênta m (ȅ é)
1. zakonodajno, politično predstavniško telo enega ali dveh domov, sestavljeno iz predstavnikov političnih strank: parlament je sprejel nov zakon; razpustiti, sklicati parlament; člani parlamenta; debata v parlamentu / angleški, evropski parlament; Evropski parlament zakonodajni organ Evropske unije
2. pog. državni zbor: slovenski parlament
SSKJ²
parlamentárec -rca m (ȃ)
1. član parlamenta: parlamentarci so zagovarjali svoje stališče; obisk ameriškega in francoskega parlamentarca
2. kdor se dogovarja, pogaja, zlasti o premirju: določiti, poslati parlamentarca; v postojanki so nestrpno pričakovali novega parlamentarca
SSKJ²
parlamentáren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na parlament ali parlamentarizem: parlamentarna seja / parlamentarne oblike boja / parlamentarni sistem; parlamentarne volitve / obisk parlamentarne delegacije / parlamentarna monarhija monarhija, v kateri omejuje vladarjevo oblast parlament; parlamentarna republika / ekspr. parlamentarno izražanje, ravnanje, življenje
♦ adm. parlamentarni stenograf nekdaj stenograf z višjo stopnjo usposobljenosti; parlamentarno pismo stenografija, ki omogoča zapis nad sto besed na minuto; polit. parlamentarna vlada vlada, odgovorna parlamentu in odvisna od njega
    parlamentárno prisl.:
    parlamentarno odločati, vladati
SSKJ²
parlamentarízem -zma m (ī)
polit. politična ureditev, v kateri zakonodajna oblast pripada parlamentu: nasprotnik parlamentarizma; razvoj parlamentarizma v Angliji / meščanski parlamentarizem
SSKJ²
parlamentárka -e ž (ȃ)
članica parlamenta: postala je parlamentarka; skupina levosredinskih, socialističnih parlamentark; srečanje z bivšo parlamentarko / evropska parlamentarka
SSKJ²
parlamentíranje -a s (ȋ)
glagolnik od parlamentirati: dolgo parlamentiranje; parlamentiranje med sosedi
SSKJ²
parlamentírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. dogovarjati se, pogajati se: parlamentirali so za majhen del poti
SSKJ²
parlándo -a m (ȃ)
glasb. petje arij v hitrem tempu z govornimi elementi: virtuozni parlando v Seviljskem brivcu
SSKJ²
párma -e ž (ȃ)
nar. vzhodno prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: iz parme je dišalo po senu
SSKJ²
parména -e ž (ẹ̑)
navadno v zvezi zlata parmena jesensko jabolko rumene barve z rdečimi progami, lisami: pod jablano ležijo zlate parmene / gojiti zlato parmeno
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
parmezán -a m (ȃ)
gastr. italijanski trdi sir ostrejšega okusa za ribanje, strganje, ki ga proizvajajo v okolici mesta Parma: naribati malo parmezana; potresti omako s parmezanom
SSKJ²
párna -e ž (ȃ) nar.
1. vzhodno prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: nad hlevom so imeli skedenj in parno
2. mn. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: vreči konjem seno v parne
SSKJ²
parnás -a m (ȃ)
knjiž., navadno s prilastkom pesništvo, poezija: slovenski parnas
SSKJ²
Parnás -a m (ȃ)
v grški mitologiji gora, na kateri prebiva Apolon z muzami: visoki Parnas
● knjiž. stopiti na Parnas začeti pesniti
SSKJ²
parnásovec -vca m (ȃ)
lit. predstavnik smeri v francoskem pesništvu v drugi polovici 19. stoletja, ki je odklanjala romantiko in zagovarjala objektivnost, strogo obliko: v svojih pesmih je posnemal francoske parnasovce
SSKJ²
parnásovski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na parnasovce: parnasovski pesniki / parnasovski larpurlartizem
SSKJ²
párniček -čka m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od parnik: voziti se s parničkom; rečni parniček
SSKJ²
párnik -a m (ȃ)
1. ladja na parni pogon: jadrnice in parniki / parnik na kolesa
2. velika ladja sploh: parnik odplove iz pristanišča; peljati se s parnikom; kljun parnika / čezoceanski, rečni parnik; tovorni, trgovski parnik
SSKJ²
párniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na parnik: parniška sirena / parniška zveza z otoki
SSKJ²
parnopérnat -a -o prid. (ẹ̑)
bot., v zvezi parnopernati list pernati list, pri katerem se listno vreteno konča s konico ali vitico:
SSKJ²
paro... prvi del zloženk
nanašajoč se na paro: parojem, paroploven, parovod
SSKJ²
paróbek -bka m (ọ̑)
1. po podiranju drevja preostali del debla; štor: iz parobkov so pognale mladike; zasaditi sekiro v parobek; sedeti na parobku
2. knjiž. rob, obrobje (gozda): priti na parobek / parobek gozda
SSKJ²
parobród -a m (ọ̑)
zastar. parnik: peljati se s parobrodom; lastnik parobroda
SSKJ²
parodíja -e ž (ȋ)
1. lit. delo, ki na posmehljiv, porogljiv način posnema zlasti vsebino drugega, resnega dela: napisati, objaviti parodijo; Robova parodija Jurčičevega Desetega brata; parodija na Prešernove verze
2. knjiž. posmehljivo, porogljivo posnemanje, oponašanje: tak stil je postal parodija samega sebe; humor brez parodije
SSKJ²
parodírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. posmehljivo, porogljivo posnemati, oponašati: parodirati govornika / epizoda parodira vse probleme glavnega junaka v romanu
SSKJ²
parodíst -a m (ȋ)
knjiž. kdor parodira: pri opisovanju vsakdanjih dogodkov je bil dober parodist
♦ lit. pisec parodij
SSKJ²
parodístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na parodijo: parodistični način igranja / imeti parodistični čut
SSKJ²
parodontóza -e ž (ọ̑)
med. kronična bolezen dlesni, ki povzroča izpadanje zob: imeti paradontozo; nastanek paradontoze; preprečevanje, zdravljenje paradontoze
SSKJ²
pároh -a m (ȃ)
v Pravoslavni cerkvi predstojnik župnije: za veliko noč je maševal paroh / pravoslavni paroh
SSKJ²
paroksízem -zma m (ī)
knjiž. višek, vrh1: ta želja je dosegla paroksizem / stopnjevati do paroksizma
// s prilastkom napad, izbruh: paroksizem jeze, smeha / kričati v histeričnem paroksizmu
♦ med. nagel, razmeroma silovit nastop določenih bolezenskih znakov, napad
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
paróla -e ž (ọ̑)
kratko izražena programska misel; geslo: parola mednarodnega delavskega gibanja je: Proletarci vseh dežel, združite se; mladinci so pisali parole po zidovih; borbene, politične parole; reklamne parole; volilne parole; parole delavskih strank / povsod so bile parole, ki so naznanjale, da bodo zgradili cesto do roka napisi
// nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: izvedeti parolo; stražarju je moral povedati parolo
SSKJ²
parólarski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na parolarstvo: parolarski konec pesmi / parolarski aktivizem
SSKJ²
parólarstvo -a s (ọ̑)
slabš. govorjenje ali pisanje, ki je polno parol, gesel: v povesti je preveč poudarjena tendenčnost, parolarstvo
SSKJ²
pároma prisl. (ā)
knjiž. po dva in dva, v parih: dokler jih je učitelj gledal, so dečki hodili paroma / stražniki stražijo paroma / kosti v telesu so večinoma paroma razvrščene parno
SSKJ²
paroním -a m (ȋ)
jezikosl. beseda, besedna zveza, ki je pisno ali glasovno enaka ali podobna kaki drugi pomensko različni besedi, besedni zvezi: zamenjevati paronima opravičiti in upravičiti
SSKJ²
paroplôvba -e ž (ȏ)
zastar. plovba s parniki: urediti reko za paroplovbo; oceanska paroplovba
SSKJ²
paroplôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na paroplovbo: paroplovna linija / paroplovna družba
SSKJ²
parovòd -óda m (ȍ ọ́)
teh. naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje pare: zgraditi parovod
SSKJ²
parovóden -dna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na parovod: parovodna cev / parovodno omrežje
SSKJ²
párožek -žka m (á)
lov. izrastek na rogu: srnjaku je zrasel nov parožek
SSKJ²
párožnica in paróžnica -e ž (á; ọ̑)
bot. preslici podobna zelena alga, ki raste v čistih stoječih vodah, Chara:
SSKJ²
párt -a m (ȃ)
glasb. posamezni vokalni ali instrumentalni del večglasne skladbe: igrati klavirski, violinski part; peti basovski part
// notni zapis takega dela: izdati partituro in parte
SSKJ²
párta1 -e ž (ȃ)
etn. okrasni trak za okoli glave zlasti belokranjske ljudske noše deklet: nevesta je imela na čelu široko parto; parta z vezenino
SSKJ²
párta2 -e ž (ȃ)
parte2:
SSKJ²
párte1 -- tudi -ja m (ȃ)
pog. obvestilo o smrti koga, navadno tiskano; osmrtnica: dati parte v časopis; vsak dan pregleda vse parte; velik parte
SSKJ²
párte2 párt ž mn. (ȃ)
pog. obvestilo o smrti koga, navadno tiskano; osmrtnica: dati parte v časopis; prebrati parte; velike parte
SSKJ²
pártenogenétski -a -o prid. (ȃ-ẹ̑)
nanašajoč se na partenogenezo: partenogenetsko razmnoževanje
SSKJ²
pártenogenéza -e ž (ȃ-ẹ̑)
biol. razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; deviška ploditev, jalorodnost: pojav partenogeneze; poskusi s partenogenezo
SSKJ²
partêr -ja m (ȇ)
1. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču: parter ima dvajset vrst sedežev; sedeti v parterju / pog. dobil je parter parterni sedež / ekspr. parter je navdušeno ploskal ljudje v parterju
2. knjiž. pritličje: stanovati v parterju
3. šport. s posebno preprogo prekrita tla za telovadbo na tleh: tekmovalci so vadili na parterju / bradlja, krogi in parter
SSKJ²
partêren -rna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na parter: parterni sedeži / parterne lože lože, razvrščene okoli parterja / parterna telovadba telovadba na tleh
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
partêrski -a -o (ȇ)
pridevnik od parter: parterski sedeži
SSKJ²
particíp -a m (ȋ)
jezikosl. glagolska oblika v pridevniški ali prislovni funkciji; deležnik2: particip na -e
SSKJ²
participácija -e ž (á)
knjiž. udeležba, sodelovanje: participacija delavcev pri odločanju; participacija med občinami za pospeševanje kulturnih dejavnosti; participacija in udejstvovanje ljudi v prostem času / ob participaciji občine bodo obnovili spomenik
● pog. plačati participacijo prispevek za zdravstveno storitev
♦ ekon. participacija pri dohodku
SSKJ²
participatíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na soudeležbo, sodelovanje zaposlenih ali državljanov pri odločanju: participativni model vodenja; participativni pristop k prostorskemu načrtovanju; participativna demokracija
2. ekon. nanašajoč se na udeležbo pri dobičku: delničarji bodo odločali o preoblikovanju prednostnih participativnih delnic v navadne
SSKJ²
participiálen -lna -o prid. (ȃ)
jezikosl. deležniški2: participialna pripona
SSKJ²
participírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. udeleževati se, sodelovati: delavec neposredno participira v svoji delovni organizaciji; pri prostovoljnem delu so participirali vsi občani
♦ ekon. participirati pri dohodku dobiti del skupnega dohodka, biti udeležen
SSKJ²
pártija1 -e ž (á)
1. politična organizacija, stranka, zlasti komunistična: partija je organizirala akcije proti delodajalcem; delavski razred s partijo na čelu / Komunistična partija Jugoslavije do 1952 Zveza komunistov Jugoslavije; Komunistična partija Španije; kongres Komunistične partije Sovjetske zveze / delavske, meščanske partije nekdaj stranke
2. pog. Zveza komunistov Jugoslavije: med narodnoosvobodilnim bojem je imela partija odločilno vlogo; sprejeti nove člane v partijo; obletnica partije; politika, program partije
SSKJ²
partíja2 -e ž (ȋ)
1. družabna igra, zlasti šah, kot enkratna uresničitev: igrati dve partiji / dobiti, izgubiti, prekiniti partijo / šahovska partija; partija taroka, tenisa
♦ šah. oceniti partijo določiti rezultat prekinjene partije; preigrati izgubljeno partijo ponoviti jo zlasti za vajo; konzultacijska partija pri kateri igra na vsaki strani več igralcev, ki se lahko posvetujejo med seboj
2. v meščanskem okolju oseba glede na primernost, da postane zakonski partner koga: ta fant je bil primerna partija za hčer; bila je bogata in je veljala za dobro partijo
3. pog. določena količina blaga, tovora, pošiljke: dve partiji kož sta se pokvarili; prvo partijo sadja so že dobili / raztovarjati po partijah
4. pog. delovna skupina: bil je najmlajši v partiji; partija rudarjev / delavci so odhajali na delo v partijah
● glasb. žarg. pevec je odpel svojo partijo vlogo; publ. na sliki je najbolj izrazita partija okoli oči del; hoja po težjih partijah ledenika delih, odsekih
SSKJ²
pártijec -jca m (á)
pog., v socializmu član Zveze komunistov Jugoslavije ali (komunistične) partije: partijci so se pripravljali na kongres; bil je star in izkušen partijec; visoki, vodilni partijci / pravoverni, zagrizeni partijci; dejavnost bivših partijcev; obračun s partijci
SSKJ²
partíjen -jna -o prid. (ȋ)
publ., v socializmu ki vsebuje, izraža ideje, načela Zveze komunistov Jugoslavije ali (komunistične) partije: partijna književnost / partijna dejavnost partijska
SSKJ²
pártijka -e ž (á)
pog., v socializmu članica Zveze komunistov Jugoslavije ali (komunistične) partije: bila je pogumna partijka
SSKJ²
partíjnost -i ž (ȋ)
publ. lastnost, značilnost partijnega: partijnost literature; načela partijnosti v znanosti
SSKJ²
pártijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na pártijo: partijski funkcionar; partijska organizacija / partijski sestanek / partijsko vodstvo je sprejelo nove sklepe / publ. partijska linija / partijska šola / ilegalna partijska tiskarna
♦ pravn. državno-partijski obisk v socializmu uradni obisk sekretarja centralnega komiteja partije ali predsednika najpomembnejše politične stranke države
SSKJ²
partíkula -e ž (ȋ)
jezikosl. členek
SSKJ²
partikuláren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. delen2, posamezen, poseben: zagovarjati partikularne interese; partikularna skupina / partikularni predpisi
SSKJ²
partikularíst -a m (ȋ)
nav. slabš. pristaš partikularizma:
SSKJ²
partikularístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na partikularizem: partikularistične težnje / partikularistična podjetja
SSKJ²
partikularízem -zma m (ī)
nav. slabš. težnja po uveljavljanju določenega ozemlja v okviru države, po osamosvojitvi, odcepitvi: boriti se proti partikularizmu; partikularizem v gospodarstvu / deželni stanovi so bili nosilci pokrajinskega partikularizma
SSKJ²
partitíven in pártitiven -vna -o prid. (ȋ; ȃ)
knjiž. delen2: partitivna krivda
♦ jezikosl. partitivni genitiv delni rodilnik; mat. partitivna množica delna množica
SSKJ²
partitokracíja -e ž (ȋ)
vladavina ene ali več političnih strank, ki uveljavljajo zlasti svoje interese: boj, nezadovoljstvo s partitokracijo; avtoritarnost, nepotizem in partitokracija / interesi partitokracije / strankarska partitokracija
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
partitúra -e ž (ȗ)
glasb. zapis vseh partov večglasne skladbe v navpični razvrstitvi in istočasnem poteku: brati partituro; orkestralna partitura; partitura koncerta za klavir in orkester
SSKJ²
partitúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na partituro: partiturne note / partiturna igra
SSKJ²
partizán -a m (ȃ)
udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja: postati partizan; borben, pogumen partizan; na grob padlih partizanov so položili cvetje; ujeti partizani niso nič izdali / športno društvo Partizan
// mn. partizanska vojska: partizani so osvobodili mesto; vsa vas je pomagala partizanom / iti k partizanom, v partizane; pri partizanih je bil štiri leta; imela je tri sinove v partizanih
// udeleženec narodnoosvobodilnega boja sploh: francoski, sovjetski, vietnamski partizani
SSKJ²
partizána -e ž (ȃ)
nekdaj orožje v obliki sulice z dvoreznim rezilom in stranskimi ušesi pod ostjo: straže so bile oborožene s helebardami in partizanami
SSKJ²
partizánček -čka m (ȃ)
nav. ekspr. manjšalnica od partizan: partizančki so se pogumno bojevali
SSKJ²
partizániti -im nedov. (á ȃ)
publ. biti partizan, bojevati se kot partizan: obiskal je kraje, kjer je partizanil med vojno
SSKJ²
partizánjenje -a s (á)
glagolnik od partizaniti: po treh letih partizanjenja se je vrnil v osvobojeno mesto
SSKJ²
partizánka -e ž (ȃ)
1. udeleženka jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja: pogumna partizanka; partizanke in ilegalke
2. med narodnoosvobodilnim bojem vojaška kapa: dobil je novo partizanko
SSKJ²
partizánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na partizane: partizanski napad; partizanske akcije; partizanske enote so napadle okupatorja / partizansko gibanje se je čedalje bolj širilo / partizanske delavnice; na osvobojenem ozemlju so ustanovili partizansko radijsko postajo; partizansko gledališče / partizanski kurir, zdravnik; partizanska bolnica in partizanska bolnišnica zasilna bolnišnica na skritem kraju; partizanske pesmi; partizanska spomenica 1941 spomenica organizatorjem ljudske vstaje in borcem narodnoosvobodilnega boja za delovanje, boj od 1941 do 1945; partizansko ime ime, ki ga je dobil, imel v partizanih / Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije; nekdaj Pohod po poteh partizanske Ljubljane Pohod po Poti ob žici
● ekspr. partizanska mama ženska, ki požrtvovalno skrbi za partizane; ekspr. vedeli so, da je hiša partizanska da podpira partizane, sodeluje z njimi
♦ šport. partizanski marš tek na razdaljo 20 do 35 km; voj. partizansko bojevanje bojevanje v sovražnikovem zaledju, za katero so značilni nenadni napadi in izogibanje frontalnim spopadom; prisl.: bojevati se po partizansko
SSKJ²
partizánstvo -a s (ȃ)
1. partizansko gibanje: partizanstvo se je širilo po vsej državi; začetki partizanstva
2. življenje med partizani, bojevanje pri partizanih: spomnil se je svojega partizanstva
● ekspr. vse partizanstvo je poznalo pogumnega kurirja vsi partizani
SSKJ²
partizánščina -e ž (ȃ)
pog. življenje med partizani, bojevanje pri partizanih: oče je otrokom pripovedoval o svoji partizanščini
SSKJ²
pártner -ja m (á)
1. oseba, navadno moškega spola, ki je z drugo osebo v ljubezenskem odnosu: vsake počitnice je menjavala partnerja; najti pravega partnerja; njegov življenjski partner; razumevanje med partnerjema v zakonu / istospolni partner; ljubezenski, spolni partner; zakonski, zunajzakonski partner
2. kdor s kom sodeluje, zlasti v gospodarstvu: partnerji so obiskali podjetje; tovarna je podpisala pogodbo s tujim partnerjem; domači partner / poslovni, trgovski partner
3. soigralec: iskal je partnerja za kartanje; s svojim partnerjem je dosegla prvo mesto na tekmovanju plesnih parov soplesalcem / partner v filmu, gledališču
♦ šport. sparing partner nasprotni igralec pri vajah v boksu
SSKJ²
pártnerica -e ž (á)
1. ženska, ki je z drugo osebo v ljubezenskem odnosu: dolgoletna, življenjska partnerica; nezvesta partnerica / zunajzakonska partnerica
2. ženska ali država, ustanova, ki s kom sodeluje, zlasti v gospodarstvu: ta država je dobra partnerica na področju zunanje trgovine; trgovinska partnerica / koalicijska partnerica
3. soigralka: drsal je z novo partnerico
SSKJ²
pártnerka -e ž (á)
1. ženska, ki je z drugo osebo v ljubezenskem odnosu: dolgoletna, stalna partnerka; zunajzakonska partnerka; partnerka v zakonu
2. ženska ali država, ustanova, ki s kom sodeluje, zlasti v gospodarstvu: poslovna partnerka / koalicijska partnerka
3. soigralka: drsalec je uspešno vodil svojo partnerko po ledu / partnerka v filmu, gledališču
SSKJ²
pártnerski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na partnerje: partnerske države / partnerska povezanost
SSKJ²
pártnerstvo -a s (á)
sodelovanje zlasti v gospodarstvu: svoj cilj so videli v partnerstvu z velikimi podjetji; poslovno partnerstvo
SSKJ²
pártòp -ôpa m, mn. pártôpi in pártopôvi (ȃ-ȍ ȃ-ó)
voj. žarg. top, izdelan med narodnoosvobodilnim bojem v Kočevskem Rogu: v napadu so uporabili partop
SSKJ²
party in párti -ja [párti] m, tudi -- ž (ȃ)
zabava: hoditi na partyje; vabiti didžeje na partyje za mlade; poletni partyji ob bazenu, obali; party v diskotetki, klubu; priprave na party
// zlasti v ameriškem okolju družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom: slavni bogataš je prirejal razkošne partyje; prejeti vabilo na party; gostje na partyjih / cocktail party
SSKJ²
parúč -a m (ȗ)
nar. vzhodnoštajersko kočija, koleselj: zapregli so konje v nov paruč
SSKJ²
paruzíja -e ž (ȋ)
rel. Kristusov prihod ob koncu sveta:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
parvení -ja m (ȋ)
nav. slabš. kdor si brezobzirno prizadeva napredovati, povzpetnik: bil je tip pravega parvenija; denarni, intelektualni parveniji
SSKJ²
parveníjka -e ž (ȋ)
nav. slabš. ženska, ki si brezobzirno prizadeva napredovati, povzpetnica:
SSKJ²
parveníjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na parvenije: parvenijska častihlepnost / parvenijski tip človeka / parvenijsko meščanstvo
SSKJ²
parveníjstvo -a s (ȋ)
nav. slabš. lastnosti, značilnosti parvenijev: posmehoval se je njenemu brezobzirnemu parvenijstvu
SSKJ²
pás -ú tudi -a m, mn. pasôvi stil. pási; im., tož. dv. pasôva tudi pása (ȃ)
1. podolgovat kos blaga, usnja, ki se nosi zapet, zavezan okrog telesa: zapeti, zategniti si pas; pretepal jih je s pasom; kovinski, usnjen pas / pas za hlače / trebuh mu visi čez pas; za pasom je nosil nož, pištolo
● ekspr. za več let si je moral zategniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju
// tak kos blaga, usnja kot del obleke, plašča: narediti mora še pas in žepe; letos so moderni barvasti, usnjeni pasovi; dolg, ozek pas; pas ima zadaj prišit; obleka brez pasu, s pasom / hlače, krilo na pas
2. del trupa tik pod prsnim košem: imela je vitek pas; obseg pasu in bokov / v pasu čuti hude bolečine / to vnetje se pojavlja okrog pasu in na prsih; prime ga čez pas in ga vzdigne / sleči se do pasu; od pasu navzdol je hrom / objel jo je okrog pasu
// del obleke, plašča, ki pokriva ta del trupa: šivilja je morala pri obleki zožiti pas in razširiti prsni del / v pasu oprijet plašč; obleka je v pasu preozka / plašč je v pasu prerezan krojen iz dveh delov, zgornjega in spodnjega
3. navadno s prilastkom priprava za določene namene, ki se daje, namešča navadno okrog trupa: plavalni pasovi; delavec mora pri tem delu uporabljati varnostni pas / pas z naboji / pes ima nov ovratni pas / trebušni pas; pas za nogavice
4. navadno s prilastkom kar je podobno pasu: medved z belim pasom dlake okrog vratu; hiša z modrim pasom; ozek pas neba / ekspr., z oslabljenim pomenom: beli pasovi cest; na obzorju se blešči pas široke reke široka reka
// kar se pojavlja, nastopa v ozki, podolgovati obliki: žlebasto upognjen betonski pas; voda je na obeh straneh struge odložila široka pasova proda; pas bodeče žice okrog mesta / ekspr. gora s pasom luči ob vznožju
5. navadno s prilastkom ozko in dolgo, podolgovato območje česa: v širokem pasu naokoli ni bilo najti zavetja; med ladijskimi boki so bili ozki vodni pasovi; obrambni, utrdbeni pas; ob robu njiv, gozdov je širok varovalni, zaščitni pas; pas drevja; pas kopnega ob morju
// ozemlje z določenimi značilnostmi: potresni pas ob Tihem oceanu; ustavili so se na meji snežnega pasu; vegetacijski pas / prebivalci obalnega pasu / nevtralni pas med vojskujočima se državama; gibanje v obmejnem pasu je omejeno na ozkem ozemlju ob državni meji
6. del ceste, cestišča, po katerem poteka promet v eno smer: cesta ima tri pasove / odstavni pas vozni pas za počasi vozeča vozila; pospeševalni pas vozni pas za vozila, ki se vključujejo na avtocesto ali cesto, rezervirano za motorna vozila; prehitevalni pas; (vozni) pas del ceste, cestišča, po katerem poteka promet v eno smer; razmejiti vozne pasove; zaviralni pas vozni pas za vozila, ki zapuščajo avtocesto ali cesto, rezervirano za motorna vozila
♦ aer., avt. varnostni pas za pripenjanje potnikov na sedeže med vožnjo, letenjem; agr. lepljivi pas z lepilom namazan pas, trak, ki se ovije okoli debla, da se žuželkam prepreči dostop v krošnjo; etn. sramni pas pri nekaterih prvotnih ljudstvih oblačilo, navadno obredno, ki pokriva spodnji del trupa; fiz. sevalni pas območje ob nebesnem telesu, iz katerega izhaja posebno elektromagnetno sevanje; geogr. hladni pas območje s stalno hladnim podnebjem, ki leži severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika; gozd. požarni pas del zemljišča vzdolž česa, navadno železniške proge, za zavarovanje pred požarom, širjenjem požara; med. kilni pas preveza, ki preprečuje izstop kile; navt. rešilni pas priprava za reševanje v morju, reki; pravn. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; rad. pas del radijskega ali televizijskega programa v določenem času, v katerem so navadno daljše oddaje, ki so si vsebinsko sorodne, podobne; šport. pas pas določene barve, ki označuje stopnjo znanja juda; črni mojstrski pas; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; vet. pas jermen, navadno pri konjski opremi, ki povezuje, spenja zaprežnice; voj. (vojaški) pas usnjen pas kot del uniforme
SSKJ²
pasánt -a m (ā á)
knjiž. mimoidoči: opazoval je obraze pasantov
SSKJ²
pásar -ja m (ȃ)
izdelovalec praktičnih okrasnih kovinskih predmetov iz navadno neželeznih kovin: veliki oltar sta izdelala kamnosek in pasar; zlatarji in pasarji
SSKJ²
pásarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pasarje: pasarska delavnica / pasarski pomočnik / pasarski izdelki
SSKJ²
pásarstvo -a s (ȃ)
pasarska obrt: izučil se je pasarstva / s pasarstvom dobro zasluži z opravljanjem pasarskega poklica
SSKJ²
pásast -a -o prid. (ȃ)
ki ima pasove, proge: pasaste perutnice; rjavo, rumeno pasast
♦ avt. pasasta guma guma z vgrajenim, mreži podobnim žičnatim pasom na tekalni ploskvi in mehko bočno stranjo; med. pasasti izpuščaj mehurčast izpuščaj v obliki pasu; vrtn. pasasta pelargonija pelargonija z navadno rjavo progastimi dišečimi listi in raznobarvnimi cveti v kobulih, Pelargonium hortorum
SSKJ²
pasát -a m (ȃ)
geogr. stalni tropski veter, ki piha proti ekvatorju z jugovzhoda in severovzhoda: pas pasatov; pasat in antipasat
SSKJ²
pasáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pasat: pasatno območje / pasatni dež / pasatni vetrovi
SSKJ²
pásati1 pášem nedov. (ȃ)
nižje pog. prijati, dobro deti: po kosilu bi pasalo vino; pozimi mi paše toplota
// pristajati2: taka frizura ji ne paše; dolga obleka ji paše
● nižje pog. ključ ne paše v ključavnico se ne prilega
SSKJ²
pásati2 pášem nedov. (ȃ)
star. opasovati, prepasovati: oblačiti in pasati otroka; zakaj se pašeš tako tesno / plašč ji je pasal širok pas
SSKJ²
pasatíst -a m (ȋ)
pristaš pasatizma:
SSKJ²
pasatízem -zma m (ī)
mišljenje, da je za prihodnji razvoj kulture, umetnosti in literature pomembna tudi preteklost:
SSKJ²
pasátnik -a m (ȃ)
knjiž. pasat: začel je pihati pasatnik
SSKJ²
pásavec -vca m (ȃ)
1. nav. mn., zool. južno ameriški sesalci, ki imajo telo pokrito s trdim oklepom iz prečnih pasov, Dasypodidae: luskavci in pasavci
2. pasovec: izbruh pasavca; bolečine, zapleti pri pasavcu
SSKJ²
pásavka -e ž (ȃ) zool.
1. rjavkasta polarna raca, ki gnezdi v tundri; zimska raca: skupina pasavk
2. buba nekaterih metuljev, ki se priprede na podlago:
SSKJ²
pasáža -e ž (ȃ)
1. hodnik skozi stavbo s trgovinami na obeh straneh, ki povezuje dve vzporedni ulici: iti skozi pasažo; vhod v pasažo; izložbe v pasaži
2. knjiž. del, odlomek (kakega besedila, umetniškega dela): igralka se je izkazala zlasti v nekaterih pasažah; pisateljica v dolgih pasažah obuja spomin na mladost
3. glasb. skupina tonov v hitrem tempu kot prehod med posameznimi deli skladbe: vaditi lirične pasaže; solist je dobro odigral težke pasaže; violinska pasaža
4. glagolnik od pasirati 1: previdna pasaža čez ledenik
♦ geogr. pasaža ozek, težko prehoden jamski rov; med. pasaža prenos bakterij z enega gojišča na drugo, z ene živali na drugo, presaditev; pasaža skozi črevesje je ovirana
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pasažír -ja m (í)
star. potnik, popotnik: nekaj pasažirjev je potovalo z ladjo, nekaj z vlakom
SSKJ²
pascal tudi paskál -a [paskál] m (ȃ)
fiz. enota za merjenje tlaka:
SSKJ²
pásec -sca m (ȃ)
zastar. pasek, pašček: srebrn pasec / čez perutnice ima dva bela pasca
SSKJ²
pásek -ska m (ȃ)
manjšalnica od pas: prepasal se je s tankim paskom / platneni, usnjeni paski pri natikačih / zrezati kaj na paske / pasek zemlje
SSKJ²
pásemski -a -o [pasəmski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na pasmo: pasemski znaki / pasemski golobi, psi / pasemske organizacije imajo sezname uspešnih nastopov psov
SSKJ²
pásen -sna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pas: pasna širina / kratki pasni všitki / pasna zaponka
SSKJ²
pásenje -a s (á)
glagolnik od pasti pasem: pasenje goveda, ovc, svinj
SSKJ²
pásha -e ž (ȃ)
pri judih pomladanski praznik v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti: večer pred pasho
SSKJ²
pasíca -e ž (í)
1. oglas v tiskanem ali elektronskem mediju, navadno na stalnem mestu v obliki majhnega pravokotnika: pasice na spletnih straneh; nadnaslovi, poudarki v pasicah / velika oglasna, reklamna pasica; oglaševanje s pasicami
2. star. pas, trak: opasati si pisano pasico; lepotica z zlato pasico okrog bokov / slamnik z modro pasico
// šal: izvesti, stkati toplo pasico; okoli vratu je imela svileno pasico
3. knjiž. svilen trak, vezen z zlatom in srebrom, ki ga nosijo častniki okoli pasu ob svečanostih; ešarpa: generali s pasicami in odlikovanji na prsih
♦ biblio. ovoj s prejemnikovim naslovom na tiskovinah; fin. papirnat trak za ovijanje določenega števila bankovcev
SSKJ²
pasijón -a m (ọ̑)
1. rel. opis Kristusovega trpljenja, smrti: brati pasijon
2. lit., zlasti v srednjem veku dramsko delo, ki predstavlja snov iz Kristusovega trpljenja, smrti: igrati, uprizoriti pasijon; moralitete in pasijoni / škofjeloški pasijon
// glasb. večja skladba nabožne vsebine za soliste, zbor in orkester: poslušati pasijon; Matevžev pasijon J. S. Bacha
SSKJ²
pasijónka -e ž (ọ̑)
vrtn. okrasna popenjavka z velikimi posebno oblikovanimi cveti: cvetoča pasijonka ob zidu
SSKJ²
pasijónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pasijon: pasijonska procesija / uprizarjati pasijonske igre
SSKJ²
pásika -e ž (ȃ)
nar. pašnik: Zunaj naše vasi, takoj za hišami in vrtovi, za pasikami, se začne pas gozda (M. Kranjec)
SSKJ²
pasioníran -a -o prid. (ȋ)
knjiž. zelo vnet, navdušen: pasioniran jamar, ribič
SSKJ²
pasíranje -a s (ȋ)
glagolnik od pasirati: lupljenje in pasiranje paradižnika
SSKJ²
pasírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. knjiž. iti mimo, skozi: vlak je pasiral vas; da je prišel na varno, je moral pasirati stalno stražo; nevarno morsko ožino so z lahkoto pasirali
2. pog. pretlačevati: pasirati paradižnik, sadje
    pasíran -a -o:
    pasirana juha, zelenjava
SSKJ²
pasíšče -a s (í)
knjiž. kraj, prostor, kjer se živali pasejo: bobri so šli na svoja pasišča; planinska pasišča; pasišče za prašiče
// čeb. kraj, prostor, kjer je boljša čebelja paša: prevažati panje na pasišča; akacijeva, kostanjeva pasišča; obveščati čebelarje o razmerah na gozdnih pasiščih
SSKJ²
pásiv -a m (ȃ)
jezikosl. glagolski način z osebkom kot ciljem dejanja, trpnik: uporaba pasiva
SSKJ²
pasíva1 -e ž (ȋ)
ekon. obveznosti, skladi, viri sredstev, ki jih kdo ima: zmanjšati pasivo; visoke pasive v zunanjetrgovinski bilanci
SSKJ²
pasíva2 -sív s mn. (ȋ)
ekon. obveznosti, skladi, viri sredstev, ki jih kdo ima: pasiva so se povečala; aktiva in pasiva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pásiven1 -vna -o (ȃ)
pridevnik od pasiv, trpen: pasivni način; pasivni stavki
SSKJ²
pasíven2 -vna -o prid. (ȋ)
ki mu manjka dejavnosti, delavnosti; nedejaven, nedelaven: biti pasiven; pasivni člani kolektiva; komisija je pri svojem delu preveč pasivna / pasiven odnos do stvari, življenja / ob nesreči je ostal neprizadet, pasiven ravnodušen / pasiven odpor / učenci so pri pouku pasivni ne sodelujejo, niso razgibani / pasivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča samo branje, brez pisnega in sproščenega ustnega izražanja
● pasivni kadilec kdor ne kadi, a vdihava tobačni dim kadilcev
♦ anat. pasivna gibala kosti; ekon. pasivna bilanca bilanca s primanjkljajem; pasivna bilanca podjetja bilanca z izgubo; gospodarsko pasivno področje področje z nizkim narodnim dohodkom; fin. pasivne obresti obresti, ki jih kdo kot dolžnik plača; pasivni konto konto, na katerem je evidentiran kak vir sredstev; med. pasivna imunizacija imunizacija s serumom; pravn. pasivna legitimacija upravičenost biti toženec; pasivna volilna pravica pravica biti voljen
    pasívno prisl.:
    pasivno obvladati tuje jezike; pasivno opazovati
SSKJ²
pasivístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na pasivizem: pasivistična miselnost / pasivistično vedenje
SSKJ²
pasivizácija -e ž (á)
glagolnik od pasivizirati: boriti se proti pasivizaciji; duševna pasivizacija; pasivizacija občanov
SSKJ²
pasivízem -zma m (ī)
nedejavnost, nedelavnost: izogibati se pasivizma; preprečevati pasivizem mladine
SSKJ²
pasivizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
spraviti v nedejavnost, nedelavnost: bolezen jih je pasivizirala; nezanimivo predavanje je učence pasiviziralo; po vrnitvi domov se je pasiviziral
SSKJ²
pasívnost -i ž (ȋ)
nedejavnost, nedelavnost: boriti se proti pasivnosti; duševna, gospodarska, politična pasivnost; pasivnost množic / pasivnost učencev pri pouku nesodelovanje, nerazgibanost
♦ ekon. pasivnost nekaterih področij
SSKJ²
pásjak1 tudi pasják -a m (á; á)
prostor za vzrejo psov: raziskovalni inštitut ima tudi svoj pasjak
// knjiž. pasja hišica, pasja uta: pes gleda iz pasjaka
SSKJ²
pásjak2 tudi pásjek -a m (á)
knjiž. pasji iztrebek: očistiti prostor pasjakov
SSKJ²
pasjánsa -e ž (ȃ)
igra s kartami za eno osebo: igrati pasjanso; po več ur je presedela nad pasjanso / pasjansa se ni izšla
♦ igr. polagati pasjanso igrati
SSKJ²
pasjeglávec -vca m (ȃ)
1. etn., po ljudskem verovanju bitje s človeškim telesom in pasjo glavo: pripovedke o pasjeglavcih
2. slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: boj se tega pasjeglavca / kot psovka kako si upaš, pasjeglavec; pren. fašistični pasjeglavci spet požigajo
♦ zool. pasjeglavci opice s podaljšanim gobcem, podobnim pasjemu, Cynopithecinae
SSKJ²
pasjek gl. pasjak2
SSKJ²
pasjeljúbec -bca m (ȗ) ekspr.
1. ljubitelj psov: strasten, zaprisežen pasjeljubec; srečanje pasjeljubcev; literatura za pasjeljubce
2. poznavalec psov: mnenja, svarila uglednega pasjeljubca
SSKJ²
pasjerêja -e ž (ȇ)
vzreja psov: ukvarjati se s pasjerejo
SSKJ²
pasjerêjec -jca m (ȇ)
rejec psov: bil je znan kot dober pasjerejec
SSKJ²
pásji -a -e prid. (á)
1. nanašajoč se na pse: na obrazu je začutil pasji smrček / pasje bevskanje, lajanje / pasja hišica, uta; pasja ovratnica / ekspr. pasja mrcina je stala pred vrati in renčala / pasja zvestoba / pasji jermen jermen, na katerem se vodi pes; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; pasja vprega vprega, sestavljena iz psov / pasji hotel podjetje, ki ponuja oskrbo za pse v času, ko so njihovi lastniki odsotni; pasja šola tečaj, namenjen urjenju in socializaciji psa; pasje zavetišče začasno bivališče za zavržene pse / kot vzklik: pasja dlaka, tega ti ne verjamem; pasja vera, jim že pokažemo
2. nav. slabš. hudoben, zloben: o, dobro poznam tega pasjega upravnika; že tako je pasji, pa ga še izzivate / ona ima zloben jezik, pa tudi on je ves pasji / kot psovka: izgini, pasji sin; odpri, duša pasja, ali pa ti razbijemo vrata; seme pasje
3. slabš. pretirano vdan nadrejenim, pretirano ponižen: zaničevali so ga zaradi njegove hlapčevske, pasje narave; kako pasja je vaša duša / s svojo pasjo ponižnostjo, vdanostjo ne boste nič dosegli
4. ekspr. ki povzroča velike težave, neprijetnosti: naj hudič vzame ta pasji svet; le kako bi uredili to pasjo zadevo / to delo je prav pasje / doživeli smo pasje čase; to je pasje življenje / ne pij toliko, šmarnica je vsa pasja / v tem pasjem vremenu ni mogoče oditi dalje v tem slabem, deževnem, mokrem vremenu
5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pasji mraz je nastopil; pasja vročina
6. pog., ekspr., v zvezi pasja figa kar je malo vredno, nepomembno: vse to se je začelo zaradi pasje fige
7. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pasja figa izraža
a) močno zanikanje ali zelo majhno mero: za to se eno pasjo figo brigam; to je pasjo figo vredno
b) v povedni rabi omalovaževanje: vse skupaj je pasja figa
8. nižje pog., v medmetni rabi izraža omalovaževanje: pasja figa, pa tak izlet
● pasji dnevi čas od 23. julija do 23. avgusta; ekspr. takrat smo imeli pasje dneve dneve hude vročine; nar. pasji trn čistilna krhlika; ekspr. kot predavatelj je dober, pri izpitih je pa pasji zelo strog, nepopustljiv; pasja bombica v papirček zavita glinena kroglica in žveplo, ki ob udarcu poči; pog. pasja radost navadna salama; pog. imeti pasjo srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. pusti ga, saj vidiš, da je nocoj ves pasji da je zelo jezen, slabe volje
♦ agr. pasji kolač v določeno obliko stisnjeno krmilo za pse; bot. pasji jezik dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Cynoglossum; pasji peteršilj navadni steničjak; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; pasji zob rastlina s suličastimi, temno pegastimi listi in rdečimi, nazaj zavihanimi cvetnimi listi, Erythronium dens-canis; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea; pasja trava trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; um. pasji skok okras v obliki niza iz spiralasto zvitih črt; vet. pasji kontumac; pasja steklina nalezljiva virusna bolezen živali in ljudi, pri kateri nastopi besnenje in ohromitev; pasja znamka ploščica za označevanje psov glede na obvezno cepljenje in občinski register, ki jo nosijo psi na ovratnici; zgod. pasji snop del desetine, ki so ga podložniki dajali zemljiškemu gospodu za vzdrževanje njegovih psov; zool. pasji som do dveh metrov dolga morska riba z zelo podaljšanim gobcem in močno repno plavutjo, Galeus canis; pasja trakulja v (pasjem) črevesu živeč zajedavec s tremi ali štirimi odrivki, Echinococcus granulosus
    pásje prisl.:
    pasje se počutim; pasje ponižen, vdan; dan je pasje vroč
    ●     plavati po pasje tako, da se z nogami in skrčenimi rokami udarja po vodi
SSKJ²
pásjica -e ž (á)
knjiž. pasja hišica, pasja uta: pes je stal pred pasjico in divje lajal
SSKJ²
paskal gl. pascal
SSKJ²
paskvíl -a m (ȋ)
lit. anonimen sestavek, s katerim se sramoti kaka oseba, dogodek, sramotilni spis: paskvil je povzročil ogorčenje in nejevoljo; pisati paskvile / anonimen paskvil na mestne osebnosti
SSKJ²
paskvilánt -a m (ā á)
knjiž. kdor piše paskvile: paskvilant in pamfletist
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
páslíka -e ž (ȃ-ȋ)
psih. kratkotrajen učinek občutka ali zaznave potem, ko je dražljaj, ki je občutek ali zaznavo povzročil, prenehal delovati: barvne, slušne paslike
SSKJ²
pásma -e ž (ȃ)
navadno s prilastkom živali iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih živali iste vrste: gojil je samo eno pasmo krav; križati različne pasme konj; okrasna pasma golobov / čistokrvna pasma
♦ agr. osvežiti pasmo izboljšati jo s križanjem znotraj pasme; prašič mesnate pasme prašič, ki se goji za pridobivanje mesa; vet. jersey pasma pasma rdeče rjavega goveda, ki daje dosti mleka z velikim odstotkom tolšče; jorkširska pasma pasma belega prašiča, ki se uporablja zlasti za vzrejo bekonov; leghorn pasma pasma lahke kokoši bele barve, ki se goji zaradi jajc; lipicanska pasma pasma plemenitega (belega) konja za vožnjo in jahanje
SSKJ²
pásónce -a s (ȃ-ọ̑)
astron. eno od dveh najbolj svetlih mest na sončnem haloju, desno oziroma levo od Sonca:
SSKJ²
pásovec -vca m (ȃ)
med. virusno vnetje, ki se kaže v bolečinah in pasastem izpuščaju: izbruh pasovca; težave po prebolelem pasovcu / izpuščaj pri pasovcu
SSKJ²
pasôven -vna -o prid. (ō)
ki je v zvezi z določenim obsegom dobave, porabe: odjemalci s stalnim pasovnim odjemom imajo nižjo ceno; pasovno območje, omrežje / pasovna elektrika, energija
♦ astron. pasovni čas čas na območju med dvema poldnevnikoma, oddaljenima 15°; grad. pasovni temelj podolgovat neprekinjen temelj pod zidom, vrsto stebrov; rač. pasovna širina količina prenosa podatkov na časovno enoto
SSKJ²
pasôvje -a s (ȏ)
več pasov, pasovi: obleke in pasovje
♦ aer. vezalno pasovje pasovi, s katerimi se pritrdi padalo na telo
SSKJ²
paspartú -ja m (ȗ)
um. lepenkast del med sliko, grafiko, ilustracijo in okvirom:
SSKJ²
paspúla -e ž (ȗ)
poševno urezan trak blaga za vidno obrobljanje in okras obleke, oblačila: ovratnik je okrasila s paspulo
SSKJ²
paspulírati -am nedov. in dov. (ȋ)
obšivati s poševno urezanim trakom blaga za vidno obrobljanje in okras obleke, oblačila: paspulirati žepe, robove pri predpasniku
    paspulíran -a -o:
    paspuliran ovratnik
SSKJ²
pást -í ž (ȃ)
1. priprava za lovljenje živali: past se sproži; nastavljati pasti; lesena, železna past / past za miši, polhe, zajce; pren. megla je prava past za voznike
2. ekspr. kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi: prijatelji so mu nastavili past; izmotal se je iz njenih pasti; ujel se je v past
● ekspr. dobiti, ujeti koga v past prevarati, ukaniti ga; ekspr. iti, pasti (komu) v past dati se prevarati, ukaniti
SSKJ²
pásta -e ž (ȃ)
mehka, mazava snov za
a) čiščenje, loščenje: namazati tla s parketno pasto; pasta za čevlje / zobna pasta
b) mazanje, zaščito: kontracepcijska pasta
♦ teh. brusilna, polirna pasta
SSKJ²
pastél -a m (ẹ̑)
um. različno mehek, raznobarven slikarski material: mehki, trdi pastel; oljni, voščeni pastel
// slikarska tehnika s takšnim materialom: slikati v pastelu
// slika v tej tehniki: razstava akvarelov in pastelov / Jakčevi pasteli
SSKJ²
pastélen -lna -o prid.(ẹ̑)
nanašajoč se na pastel: slikal je s pastelnimi svinčniki / slikati v pastelni tehniki / pastelni portret
● obleka pastelne barve svetle, nežne barve
    pastélno prisl.:
    pastelno modra preproga
SSKJ²
pasterizácija -e ž (á)
agr. pasteriziranje: pasterizacija mleka, sokov
SSKJ²
pasterizátor -ja m (ȃ)
agr. priprava za pasteriziranje: v mlekarni so namestili nov pasterizator
SSKJ²
pasterizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od pasterizirati: pasteriziranje mleka, smetane; posoda, priprava za pasteriziranje
SSKJ²
pasterizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
agr. s krajšim segrevanjem od 60 do 90 °C uničevati bakterije, klice v živilu: pasterizirati mleko, vino
    pasterizíran -a -o:
    pasterizirani sokovi; pasterizirano mleko
SSKJ²
pasteta ipd. gl. pašteta ipd.
SSKJ²
pásti1 pádem dov., stil. pàl pála (á ā)
1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti
a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo padla; drevo se mora prav zasekati, da pade v želeno smer / pasti po stopnicah / zadeta žival je padla se je zgrudila; konj je padel pod njim / ekspr.: zaradi dolgov je moral gozd pasti so ga morali posekati; pšenica je v dveh dneh padla bila požeta; od utrujenosti je kar padel na stol se brez moči usedel; padel je pred njim na obraz vrgel se je
b) z višjega mesta: veja se je odlomila in je padel; pasti s konja; pasti z ladje v morje; knjiga je padla s police; pasti v brezno, za omaro / milo mu je padlo iz rok; otrok ji je padel iz naročja
// prenehati biti nameščen kje: kamenček je padel iz prstana; jermen je padel s kolesa se snel; petlje so padle s pletilke; ekspr. od presenečenja so mu oči skoraj padle iz jamic zelo je izbuljil oči / listje je že padlo z drevja odpadlo
2. premikajoč se po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže priti kam: bomba je padla na hišo; jabolko mu je padlo na glavo / ogrizek je padel zraven koša; gošča je padla na dno se usedla; smet mu je padla v oko; žoga je padla v koš / ekspr.: race padejo na vodo zlasti zvečer priletijo, se spustijo; jed je kar padla vanj zelo hitro jo je pojedel; neka roka mu je trdo padla na ramo začutil je močen prijem na rami
// v zvezi z na pri premikanju po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže udariti, priti z določenim delom na podlago: skakalec se je v zraku obrnil in srečno padel na bok; lahko bi padel na glavo in se ubil; maček pade na noge
3. s prislovnim določilom pojaviti se, nastopiti na površini: mesečina je padla v sobo; svetloba mu je padla na obraz / njena senca je padla na steno / megla je padla na polje; spraviti seno v kopice, preden pade rosa / padlo je le nekaj kapelj le malo je deževalo
// z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zgodaj je padel mrak; padla je rosa; bojijo se, da bo padla slana; ekspr. noč je padla na zemljo znočilo se je
4. pog. nepričakovano, nenapovedano priti: padel je k njemu ravno ob kosilu; ni pisal, kar padel je v hišo / v podjetje je padel inšpektor
// nehote, po naključju priti: iskal sem izhod, pa sem padel v stanovanje / padel je med veseljake; pasti v slabo družbo / padel je v to delo in ga mora končati nehote, po naključju ga je dobil; naložili so mu ga
5. spremeniti položaj v smeri navzdol: ko je odpela lase, so ji padli po hrbtu / glava mu je padla na prsi se mu povesila
// navadno s prislovnim določilom biti tak, da se lepo prilega, ne dela počeznih gub: svilene tkanine lepo padejo
6. zmanjšati se, znižati se, navadno v precejšnji meri: hitrost vožnje je v drugem krogu padla; pritisk in temperatura sta padla / cena nekaterih izdelkov je padla / število obiskovalcev je padlo pod lansko povprečje / disciplina je padla se je poslabšala; publ. njihova morala je padla
// priti na nižji ton, manjšo glasnost: pasti z glasom ob zaključku misli; ekspr. glas sirene je v žalostnem tonu padel in izzvenel
// s prislovnim določilom priti v moralnem pogledu na nižjo stopnjo: tako daleč je padla, da je začela vohuniti; globoko ste padli, odkar ste brez varstva; nižje je padel, kot smo mislili / glede okusa smo zelo padli
7. biti osvojen, vdati se: okoliščine, v katerih je mesto padlo; po večdnevnem obleganju je trdnjava padla / publ. v tem času je padel najvišji vrh so prišli nanj
// publ. izgubiti vpliv, veljavo, položaj: realizem je padel, na njegovo mesto je stopila nova romantika / rekord bo padel bo presežen; vojaška vlada je padla morala odstopiti
// publ. biti odstranjen, izginiti: s tem je padla zadnja ovira za razvoj; pregraje med ljudmi so padle / padel je tudi ta dvom
8. biti ubit v boju: padel je na fronti; pasti v napadu na sovražnikovo postojanko; padel je med vojno kot partizan / pasti za domovino, svobodo; pasti junaške smrti
9. ekspr., navadno v zvezi s po napasti1: letala so padla po nas; padel je z veliko vojsko po njih / padli so po njih s palicami
// ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: ko je povedal svoje mnenje, so vsi padli po njem / padli so po njegovi knjigi
// začeti hlastno jemati, si prisvajati: pasti po plenu / tujci so padli po naši zemlji / pasti po jedi in pijači začeti hlastno, obilno jesti, piti; pren. kar padel je po knjigi
10. nav. ekspr., v zvezi z na, s izraža, da kaj neprijetnega začne ali preneha
a) biti obveznost za koga: dajatve so padle na ljudstvo; skrb za otroka je padla na stare starše / pog.: njeno delo je padlo nanj je moral opravljati on; odgovornost za nesrečo pade tudi na vas tudi vi ste odgovorni zanjo; sum bo padel na vse vsi bodo osumljeni; očetova jeza je padla tudi nanj tudi njega je oče kaznoval
b) prizadevati koga: težko breme mu je padlo s pleč; hudo gorje mu je padlo na glavo / utrujenost je padla z njega; ko smo to izvedeli, je padla na nas težka mora
// pog. priti v posest koga, postati last koga: po materini smrti je hiša padla na sina / nanj je padlo premalo dediščine prišlo, je dobil / nekaj njegove slave je padlo tudi na druge tudi drugi so je bili deležni
11. publ., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: odločitev o tem še ni padla; padlo je povelje za naskok; padlo je nekaj predlogov nekaj stvari je bilo predlaganih; padlo je vprašanje, kje dobiti sredstva vprašali so / padlo je nekaj strelov; v prvem polčasu sta padla dva gola bila dosežena
12. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: pasti v duševno krizo; padla je v apatijo, obup postala je apatična, obupana; pasti v dvome začeti dvomiti; pazi, da ne padeš v nesrečo ne boš nesrečen; pog. pasti v nezavest omedleti
13. ne izdelati v šoli, pri izpitu: v prvem letniku je padel in ponavljal / pasti iz matematike / pasti pri izpitu, maturi
14. ekspr. narediti moralno slabo, neprimerno dejanje: v takih okoliščinah marsikdo pade; vsak lahko pade
15. pog. priti na, biti na: državni praznik pade na nedeljo; novo leto je padlo na petek / ti dogodki padejo v zadnje leto vojne so se zgodili v zadnjem letu vojne
● pog. tu in tam pade kaka kletev je izrečena; ekspr. kocka je padla ob pomembni odločitvi z negotovim izidom odločeno je; ekspr. krinka je padla pokazalo se je pravo, resnično bistvo, podoba česa; ekspr. z njim stvar stoji in pade on je odločilnega pomena za stvar; pog. upal je, da bo tudi njemu kaj padlo (v žep) da bo tudi on kaj dobil; pog. vse letnice so mu padle iz glave je pozabil; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; gled. žarg. pasti iz vloge prenehati igrati skladno z vlogo; pog. pasti komu okrog vratu objeti ga; pog., ekspr. tega mi ne pravi, saj nisem s hruške padel saj nisem tako neizkušen, naiven; pog. čakal je tisti, ki je s hruške padel ne bom te počakal; pog., ekspr. zaradi tega ti ne bo krona z glave padla se ne bo zmanjšal tvoj ugled; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom; pojavil se je, kakor bi padel z neba nepričakovano, nenadoma; ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; pog., ekspr. saj nisem na glavo padel, da bi hodil tja nikakor ne bom šel tja, ker bi bilo to zame slabo; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; ekspr. pasti na kolena poklekniti; biti premagan, vdati se; ekspr. pasti na kolena pred kom kleče ga prositi; ekspr. hiša je padla na kup se je podrla, je razpadla; ekspr. to mi ni padlo na misel, na pamet tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; star. nate je padla izbira ti si izbran; ekspr. oko mu je padlo nanjo pogledal jo je; vzbudila je njegovo zanimanje; je kot maček, vedno pade na noge v vsakem položaju, stanju se znajde; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; publ. društvo je padlo pod zakon je moralo podrediti svoje delovanje zakonu; pog. pasti komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; pasti občini v breme živeti na stroške občine; pog. dela, kar mu v glavo pade kar se mu ljubi; pog. le kaj ti je spet padlo v glavo česa si se domislil; pog., ekspr. ti je srce v hlače padlo? si se zbal, izgubil pogum; pog. sovražnik jim je padel v hrbet napadel jih je od zadaj; zahrbtno napadel; ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; ekspr. padel je policiji v mrežo, zanke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. čakal je, da mu bo padla v naročje pristala na ljubezenski odnos z njim; to mu je padlo v naročje kot zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; pog., ekspr. padel sem v nemilost pri njem zameril sem se mu, ni mi več naklonjen, ne zaupa mi več; pog. to je tako, da pade v oči zelo opazno; pog. to mi je takoj padlo v oči udarilo; ekspr. v njenih očeh je padel začela ga je manj ceniti, spoštovati; vznes. pasti v prah pred kom zelo se ponižati; ekspr. načrt je padel v vodo se ni uresničil; lov. žarg. na lovu je padlo več srn bilo uplenjenih, ustreljenih; pog. tepel ga je, ne da bi pazil, kam pade po katerem delu; nižje pog. voz je bil ves zvezan, da ne bi padel narazen razpadel; nižje pog. pasti noter priti v neprijeten, kočljiv položaj; nižje pog. od slabosti okoli pasti omedleti; nižje pog. oči so mu padle skupaj zaspal je, zadremal je; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh
♦ fin. tečaj dolarja je padel; šah. figura je padla nasprotnik jo je odstranil s svojo potezo iz igre; šport. pri doskoku je padel
    pádel -dla -o:
    postaviti spomenik padlim borcem; na novo padli sneg
    ●     evfem. padla dekleta vlačuge, prostitutke
    ♦     rel. padli angel hudič; sam.: grobovi padlih
SSKJ²
pásti2 pásem nedov. (á)
skrbeti za živali, ki trgajo travo, dele rastlin z namenom nahraniti se: sosedovi otroci že pasejo; vsako jutro mora pasti; pasti konje, koze, krave, ovce; pasti živino na planini / pasti prašiče v bukovih, hrastovih gozdovih; pren., pesn. luna pase srebrno čredo
● ekspr. pasti dolgčas dolgočasiti se; star. duše pasti opravljati duhovniški poklic; ekspr. ostaja doma in pase jezo in žalost se jezi in žalosti; ekspr. saj nisva skupaj krav pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; ekspr. če nisi za šolo, pa pojdi krave past loti se drugega, umsko nezahtevnega dela; ekspr. to se je zgodilo, ko sem še krave pasel ko sem bil še majhen; pog. dojenček že pase kravice lahko leži na trebuhu z dvignjeno glavo in oprt na roke; ekspr. lenobo pasti lenariti; pog. pasti mulo kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; ekspr. pasti oči, poglede na kom radovedno, poželjivo ga gledati; ekspr. pasti radovednost, zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj; star. pri tej hiši so večkrat pasli uši imeli uši; ekspr. paznik jih je neprestano pasel (z očmi) opazoval, nadziral
    pásti se 
    trgati travo, dele rastlin z namenom nahraniti se: čreda se pase na planini; krave se pridno pasejo; pasti se na pašniku, po pokošenih travnikih; pren., ekspr. meglice se pasejo po pobočjih; beli oblački se pasejo po nebu
    // pobirati hrano s kljunom, gobcem in jesti: kokoši se pasejo po travniku; muhe se pasejo po ostankih jedi / svinje se pasejo v žiru / čebele, čmrlji se pasejo nabirajo med
    ●     ekspr. čutim, da se bolezen pase po meni čutim, da bom zbolel; čutim, da sem bolan; star. več let se je pasel na moje stroške živel; ekspr. pasel se je ob pogledu na njeno lepoto se je naslajal, užival; ekspr. pasli so se nad njegovo zadrego uživali; ekspr. poseda po gostilnah in si pase trebuh veliko, z užitkom jé
    pasóč -a -e:
    pasoč krave, je prebiral knjige; zagledali so konja, pasočega se na njivi; pasoča se čreda
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pastíla -e ž (ȋ)
farm. zdravilo v obliki okrogle, ovalne ploščice: pastila se je v ustih hitro stopila; pastile za grlo
SSKJ²
pastinák -a m (á)
vrtn. začimbna rastlina z rumenimi cveti v kobulih in odebeljeno glavno korenino, Pastinaca sativa:
SSKJ²
pastír -ja m (í)
1. kdor pase, čuva živino: v mladosti je bil pastir; pastir žene ovce na pašo / kravji, ovčji, svinjski pastir
● knjiž. bili so kakor ovce brez pastirja zbegani, zmedeni
♦ agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok
2. v zvezi kačji pastir velika žuželka z dvema paroma dolgih ozkih kril in vitkim členastim zadkom: nad vodo se spreletavajo kačji pastirji; ličinka kačjega pastirja
3. star., v zvezi dušni pastir duhovnik, župnik1: dobili so novega dušnega pastirja
SSKJ²
pastírček -čka m (í)
manjšalnica od pastir: kot šolar je bil pastirček
SSKJ²
pastirčeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. biti pastirček: mati mu je umrla, ko je začel pastirčevati
SSKJ²
pastírec -rca m (í)
star. pastir, pastirček: pastirci so si zakurili kres
SSKJ²
pastiríca -e ž (í)
1. ženska, ki pase, čuva živino: pastirica žene krave na pašo / gosja pastirica
2. nav. mn., zool. živo pisane ptice pevke z dolgim pozibavajočim se repom, ki živijo navadno ob vodi, Motacillidae: drozgi in pastirice / bela, gorska pastirica
SSKJ²
pastiríčica -e ž (í)
manjšalnica od pastirica: pastirček in pastiričica / pastiričice so za plugom pobirale črve
SSKJ²
pastiríčka -e ž (í)
manjšalnica od pastirica: bila je gosja pastirička / pastiričke so po njivi pobirale črve
SSKJ²
pastírjev -a -o prid. (í)
nanašajoč se na pastirje: iz daljave prihajajo glasovi pastirjeve piščali / pastirjevo življenje
SSKJ²
pastirjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od pastirjevati: za pastirjevanje je dobila hlebček črnega kruha
SSKJ²
pastirjeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. biti pastir, opravljati pastirska dela: v mladosti je pastirjeval pri bogatem kmetu
SSKJ²
pastirovánje -a s (ȃ)
glagolnik od pastirovati: rad se spominja pastirovanja v planinah / župnik je premišljeval o uspešnosti svojega pastirovanja
SSKJ²
pastirováti -újem nedov. (á ȗ)
1. knjiž. biti pastir, opravljati pastirska dela: pastiroval je v planinah / srečal je tovariša, s katerim sta skupaj pastirovala
2. star. opravljati duhovniško službo: pastiroval je po raznih župnijah
SSKJ²
pastírski -a -o prid. (í)
1. nanašajoč se na pastirje: opravljati pastirska dela; opisovati pastirsko življenje / pastirski običaji; pastirska pesem / pastirska palica, piščal / pastirska koča
2. star. duhovniški, škofovski: opravljati pastirsko službo
♦ lit. pastirska idila; rel. pastirsko pismo škofovsko pismo, poslanica vernikom; vet. pastirski pes pes, ki brani čredo pred napadalci, zlasti volkovi; velik močen pes z dolgo belo dlako in košatim repom
    pastírsko prisl.:
    pastirsko oblečen
    ♦     glasb. pastirsko označba za izraz izvajanja pastorale
SSKJ²
pastírstvo -a s (ī)
1. dejavnost pastirjev: pastirstvo v planinah / nomadsko pastirstvo
2. rel., v zvezi dušno pastirstvo opravljanje duhovniške službe: praktični napotki za dušno pastirstvo
SSKJ²
pástor -ja m (á)
protestantski duhovnik: pastor je pripravljal nedeljsko pridigo
SSKJ²
pastorála -e ž (ȃ)
1. dejavnost navadno duhovnikov, zlasti katoliških, za krepitev, poglabljanje vere med verujočimi: družinska, mladinska pastorala; odbor za pastoralo / vojaška, zaporniška pastorala duhovna oskrba v vojski, zaporu
//
skupina ljudi, navadno duhovnikov, ki skrbi za tako dejavnost: pastorala vabi na redno predavanje; srečanje družinske pastorale
2. lit. lirsko-epsko delo z motivi idilične, pastirske ljubezni: rad je prebiral pastorale; pastorale in ekloge / uprizoriti pastoralo
♦ glasb. skladba idiličnega značaja
SSKJ²
pastorále prisl. (ȃ)
glasb., označba za izraz izvajanja pastirsko: igrati pastorale
    pastorále in pastorál -a m
    pastorala: v igri je pokazal parodijo pastorala
    ♦     rel. škofovska palica
SSKJ²
pastorálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na pastorala 1: pastoralni načrt; pastoralna praksa; pastoralno delo; pastoralno središče / pastoralni obisk / pastoralni delavci vsi, ki sodelujejo pri izvajanju pastorale / župnijski pastoralni svet navadno izvoljena skupina faranov, ki pomaga župniku pri izvajanju pastorale in skrbi za župnijo nasploh / rel. pastoralna teologija teološki nauk o usmerjanju, vodenju vernikov k zveličanju
2. nanašajoč se na pastorala 2: pastoralni roman; uprizorili so staro pastoralno igro / pastoralna preprostost speva / pastoralna simfonija
    pastorálno prisl.:
    delo pastoralno mitološke vsebine
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pastorálka -e ž (ȃ)
rel. pastoralna teologija:
SSKJ²
pástorek -rka m (á)
sin iz prejšnjega zakona v odnosu do materinega drugega moža ali očetove druge žene: mačeha je sovražila svojega pastorka
♦ strojn. majhno zobato kolo, izrezano na gredi
SSKJ²
pástorjevka -e ž (á)
agr. debela zimska hruška zeleno rumene barve: košara pastorjevk / pastorjevka je dobro obrodila
SSKJ²
pástorka -e ž (á)
hči iz prejšnjega zakona v odnosu do materinega drugega moža ali očetove druge žene: pastorka je morala delati od jutra do večera; s hčerko ravna kot s pastorko; pren., ekspr. antična drama je bila pastorka na našem odru
SSKJ²
pástorski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na pastorje: pastorski poklic / pastorska hči, žena
SSKJ²
pastózen -zna -o prid. (ọ̑)
um. ki se nanaša na površino v debelih plasteh: pastozne barve / pastozna tehnika slikanja
    pastózno prisl.:
    pastozno naslikana olja
SSKJ²
pastóznost -i ž (ọ̑)
um. lastnost, značilnost pastoznega: pastoznost slik
SSKJ²
pastúh -a m (ū)
zastar. žrebec: dir pastuhov
SSKJ²
pásulj -a m (ȃ)
gastr. jed iz fižola, mesa in začimb: jesti, kuhati pasulj / srbski pasulj
SSKJ²
pásus -a m (ȃ)
knjiž. odlomek, del: črtati neustrezne pasuse; to je najlepši lirski pasus njegove poezije; pasus drame
SSKJ²
páša1 -e tudi -a m (ȃ)
zlasti v fevdalni Turčiji visok vojaški ali civilni oblastnik: sultan je sprejel paše; živi kakor pravi paša / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Mustafa paša
SSKJ²
páša2 -e ž (ā)
1. glagolnik od pasti pasem: paša drobnice, svinj; paša na pašniku, planinah / gnati, spustiti živino na pašo; vsak dan je na paši; rediti živali ob paši; striči ovce med pašo / gozdna paša; poletna, sezonska paša / peljati čebele na pašo
2. kar se (po)pase: planina ima dobro pašo; jelen si išče pašo; zaradi suše je zraslo malo paše
● zastar. dušna paša knjige, zlasti nabožne, verske vsebine; ekspr. dogodek je bil prava paša za novinarje je povzročil izredno zanimanje; ekspr. paša za oči kar si kdo z zanimanjem in zadovoljstvom ogleduje
♦ agr. želodna, žirova paša; paša na obroke pri kateri se dodeli živini le toliko pašnika, da se na njem enkrat do sitega naje; čeb. ajdova, kostanjeva paša; čebelja paša; jesenska paša
SSKJ²
pášaluk tudi pašalúk -a m (ȃ; ȗ)
zlasti v fevdalni Turčiji območje, na katerem ima oblast paša: beograjski, bosanski pašaluk
SSKJ²
pášček -čka m (ȃ)
manjšalnica od pas: narediti, zavezati pašček / zamenjati obrabljeni pašček za uro / lastovke z bleščečimi paščki
SSKJ²
páščipálec -lca [paščipau̯ca in paščipalca] m (ȃ-ȃ)
nav. mn., zool. pajkovci s širokim členastim zadkom in ščipalnicami na pipalkah, Pseudoscorpionidea: suhe južine in paščipalci / knjižni paščipalec
SSKJ²
páščiti se -im se nedov. (á ȃ)
nar. vzhodno hiteti: mati se je paščila, da bi bila čim prej doma
SSKJ²
pášen -šna -o prid. (ā)
nanašajoč se na paša2: pašna površina; pašna trava / pašna živina / pašni red; pašna pravica; pašna reja reja s pašo, pasenjem
♦ agr. pašni sistem; pašno in košno gospodarstvo; čeb. pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo
SSKJ²
pašét -a m (ẹ̑)
teh. žarg. zložljiv lesen meter: meriti s pašetom
SSKJ²
paševánje -a s (ȃ)
glagolnik od paševati: ljudstvo je težko prenašalo dolgoletno paševanje turških oblastnikov / naveličala se je moževega paševanja
SSKJ²
paševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. zlasti v fevdalni Turčiji biti paša, vladati kot paša: v deželi je paševal star dostojanstvenik / slabo paševati
2. ekspr. biti kje neomejen gospodar: sovražnik je hotel paševati po slovenski zemlji; hišnik je paševal v celi hiši
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
páševski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na paše: paševska zemlja / paševsko življenje
SSKJ²
pášinec -nca m (ȃ)
nar. belokranjsko pašnik: pašinci so že ozeleneli; gnati živino na pašinec / vaški pašinci
SSKJ²
páški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Pag: paške znamenitosti
♦ gastr. paški sir trdi, mastni, slani sir iz ovčjega mleka
SSKJ²
pášnik -a m (ȃ)
s travo porasel svet, namenjen za pašo: za vasjo je pašnik; ograditi pašnik z žico; na teh pašnikih se lahko preredi veliko živine; prostrani pašniki; plačilo za uporabo pašnika / dolinski, planinski pašnik; skupni, vaški pašnik; pašnik za govedo, ovce
♦ agr. čredinski pašnik z ograjenimi deli
SSKJ²
pašnína -e ž (ī)
plačilo za uporabo pašnika: dobiti pašnino
SSKJ²
pášniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pašnik: pašniški svet; tu so obsežna pašniška območja / pašniška trava / pašniška živinoreja / pašniška zadruga
♦ vet. pašniška tetanija tetanija, ki se pojavlja pri kravah molznicah na paši
SSKJ²
pášništvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izkoriščanjem pašnikov: sadjarstvo in pašništvo
♦ agr. čredilno pašništvo paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku
SSKJ²
pášnja -e ž (ā)
star. paša2, pasenje: poleg pašnje opravlja tudi druga dela pri hiši / pašnja goveda
SSKJ²
pášta -e ž (ȃ)
nar. primorsko jed iz testenin: jesti, kuhati pašto
// testenine: narediti pašto iz šestih jajc
SSKJ²
paštašúta -e ž (ȗ)
nar. primorsko jed iz testenin in preliva: naročiti paštašuto
// kuhane testenine sploh: paštašuta s sirom
SSKJ²
pášten -tna m (ā)
nar. primorsko terasa, terasast svet, zasajen s trto: na novo zasaditi pašten; obrani vinogradi na paštnih
SSKJ²
paštéta tudi pastéta -e ž (ẹ̑)
mazav navadno mesni izdelek iz sesekljanega pretlačenega mesa, drobovine in začimb: kruh si je namazala s pašteto / gosja, jetrna, ribja pašteta / gobova, zelenjavna, zeliščna pašteta
// gastr. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom: peči paštete / mesna pašteta
SSKJ²
paštétka in pastétka -e ž (ẹ̑)
gastr. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom: pripraviti paštetke; za začetno jed so postregli s paštetkami
// tak nadev, kuhan ali pečen: jetrne paštetke
SSKJ²
pát -a m (ȃ)
šah. položaj v igri, v katerem kralj ni napaden, vendar nima prostega polja za potezo: beli je upošteval možnosti pata
● publ. oboroževalna tekma vodi v neizbežen pat v neodločen položaj; v prid. rabi: pat pozicija
SSKJ²
patakón -a m (ọ̑)
nar. primorsko velik bakren kovanec: zapravil je zadnji patakon
♦ num. španski novec, kovan na Nizozemskem v 17. stoletju
SSKJ²
patarén -a m (ẹ̑)
zgod. pripadnik srednjeveške verske ločine zlasti v severni Italiji: katarci in patareni
SSKJ²
patchwork -a [pêčvórk] m (ȇ-ọ̑)
1. tiskan ali tkan vzorec, ki ima videz sešitih majhnih koščkov tkanine različnih vzorcev in barv; krpanka: barven, pisan patchwork / vzorec patchwork
// izdelek s takšnim vzorcem: kvačkan patchwork / patchwork tkanina
2. tehnika skladanja in šivanja raznobarvnih vrst blaga v celoto: v prostem času se ukvarja s patchworkom; tečaji in delavnice patchworka / tehnika patchwork
3. kar je sestavljeno iz več različnih elementov; sestavljanka: delajo nekakšen patchwork iz različnih romanov in dram; v prid. rabi: patchwork vzorec; patchwork tehnika
SSKJ²
paténa -e ž (ẹ̑)
rel. plitev, navadno pozlačen krožniček za hostijo pri maši:
SSKJ²
patènt -ênta m (ȅ é)
1. z zakonom zaščitena izključna pravica gospodarskega izkoriščanja novega izuma za določeno dobo: dobiti patent za nov stroj; zaščititi izum s patentom; zakon o patentih
♦ pravn. prodati patent prenesti patent in patentne pravice s kupno pogodbo
// listina, s katero se daje izumitelju ta pravica: izdati patent; podpisati patent
2. zgod. zakon, listina, s katero je vladar podeljeval naslove, pravice, službe: razglasiti patent / februarski patent v stari Avstriji zakon, izdan 26. februarja 1861, s katerim je bil urejen državni zbor in njegove pristojnosti ter so bile dane deželne ustave; nevoljniški patent v fevdalizmu zakon, s katerim je Jožef II. leta 1782 odpravil nevoljništvo
3. pog. rob (oblačila) v patentnem vzorcu: plesti, sparati patent; patent pri jopi
● pog. torba s pokvarjenim patentom s pripravo za zapiranje
SSKJ²
patênten -tna -o prid. (ē)
1. nanašajoč se na patent 1: patentni urad; patentna pisarna; patentna prijava / patentna pravica, zaščita; patentna zakonodaja / patentna listina
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste bolj popolne, dovršene lastnosti, značilnosti: kupila je nekaj navadnih in nekaj patentnih kozarcev za vkuhavanje; patentna ključavnica; patentna okna / patentni svinčnik
♦ obrt. patentni vzorec vzorec na pletenini iz menjavajočih se desnih in levih petelj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
patentírati -am dov. in nedov. (ȋ)
z zakonom zaščititi izključno pravico gospodarskega izkoriščanja novega izuma za določeno dobo: patentirati nove tehnične instrumente; patentirati izum
    patentíran -a -o:
    patentirani izdelki
SSKJ²
páter -tra m (á)
član samostanskega reda, ki je duhovnik; oče: sprejel ga je star pater / kot pristavek k imenu pater [p.] Stanislav Škrabec
SSKJ²
paternalístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na paternalizem: paternalistični odnosi / paternalistično vodenje države
SSKJ²
paternalízem -zma m (ī)
soc., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja na videz pokroviteljski, zaščitniški odnos lastnika kapitalističnega podjetja do delavcev z namenom, da bi jih prisilil k pokorščini:
SSKJ²
paternóster -tra m (ọ́)
teh. neprekinjeno krožno delujoče dvigalo s kabinami ali predali za prevoz oseb ali tovora: paternoster v skladišču se je pokvaril
SSKJ²
paternóšter -tra [tudi patərnoštər] m (ọ́)
star. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: v rokah je držala star paternošter; jagode na paternoštru
SSKJ²
patetico [patétiko] prisl. (ẹ̄)
glasb., označba za izraz izvajanja vzneseno:
SSKJ²
patétičen -čna -o prid. (ẹ́)
pretirano navdušen, pretirano vznesen: patetičen govor; patetična deklamacija / spregovoril je s patetičnim glasom; patetično vedenje / patetičen slog pisem / patetičen človek
SSKJ²
patétičnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost patetičnega: patetičnost govora
SSKJ²
patétik -a m (ẹ́)
ekspr. patetičen človek: ne bodi tak patetik
SSKJ²
patétika -e ž (ẹ́)
pretirano navdušenje, pretirana vznesenost: njegova patetika je vzbudila posmeh; slabš. frazerska patetika / pri predavanju je zašel v patetiko
SSKJ²
pátina -e ž (ȃ)
1. kem. površinska zaščitna plast na bakru, bronu, navadno svetlo zelene barve: patina ščiti kovine pred korozijo; s patino prevlečen zvon
2. taka plast na predmetih, ki daje starinski videz: patina je prekrila kamnite kipe; slika je dobila temno patino; pren. kljub obnovi je mesto ohranilo staro podobo in patino; glasba nas je navdušila s svojo starinsko patino
SSKJ²
pátinast -a -o prid. (ȃ)
po barvi podoben patini: zelenkasto patinasta pločevina; pren. patinast nadih besedila
SSKJ²
patiníranje -a s (ȋ)
glagolnik od patinirati: poliranje in patiniranje
SSKJ²
patinírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. kem. prekrivati predmete iz bakra, brona s površinsko zaščitno plastjo, navadno svetlo zelene barve: patinirati kip, podstavek
2. prekrivati predmete s tako plastjo, ki daje starinski videz: patinirati les; pren. že narejeni prevod je treba nekoliko patinirati
    patiníran -a -o:
    patinirani zvoniki
SSKJ²
patnúšter -tra m (ú)
nar. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje (Prežihov)
SSKJ²
pátofiziologíja -e ž (ȃ-ȋ)
med. patološka fiziologija: nova odkritja v patofiziologiji
SSKJ²
patogén -a -o prid. (ẹ̑)
med. ki povzroča bolezen, bolezenski: patogeni mikrobi; patogene bakterije, klice
SSKJ²
pátogenéza -e ž (ȃ-ẹ̑)
med. nastanek in razvoj bolezni: patogeneza raka
SSKJ²
pátoka -e ž (á)
agr. žganje, ki se dobi v zadnji fazi kuhanja: piti patoko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
patológ -a m (ọ̑)
zdravnik specialist za patologijo: posvetovanje patologov / forenzični patolog
SSKJ²
patologíja -e ž (ȋ)
1. veda o boleznih in bolezenskih procesih v organizmih: razvoj patologije / rastlinska, živalska patologija / simpozij o družbeni patologiji
● šol. žarg. včeraj je delal patologijo izpit iz patologije
2. pog. patološki oddelek v bolnišnici: pripeljati truplo na patologijo; predstojnik patologije
3. knjiž. odklon od normalnega, pravilnega stanja: patologija visoko civilizirane družbe
SSKJ²
patológinja -e ž (ọ̑)
zdravnica specialistka za patologijo: poročilo patologinje / forenzična patologinja
SSKJ²
patolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na patologe ali patologijo: patološka preiskava, raziskava / patološki oddelek v bolnišnici / patološka anatomija; patološka fiziologija veda o življenjskih procesih pri bolezenskih ali nenormalnih življenjskih pogojih organizma
// bolezenski: patološki pojavi; patološko stanje bolnika se slabša / pri pesniku je opaziti patološka nagnjenja
SSKJ²
patolóškost -i ž (ọ̑)
patološko stanje: na bolniku je opaziti patološkost; pren. dekadenca in patološkost v umetnosti
SSKJ²
pátos -a m (ȃ)
pretirano navdušenje, pretirana vznesenost: odigrati vlogo brez patosa; s patosom je pripovedoval o svojih uspehih; deklamatorski patos; ekspr. nabrekel patos / ekspr. vse čustvo je bilo le sentimentalen patos
SSKJ²
patriárh -a m (ȃ)
1. zlasti v vzhodni cerkvi najvišji cerkveni dostojanstvenik, navadno v okviru narodne skupnosti: carigrajski patriarh; patriarh Srbske pravoslavne cerkve
2. rel. naslov za predstojnika pomembne nadškofije: beneški, oglejski patriarh
3. knjiž., s prilastkom kdor je najstarejši in najvplivnejši med delavci na določenem področju, starosta: patriarh slavistike
SSKJ²
patriarhálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na patriarhat 1: patriarhalna ureditev prvotne družbe / patriarhalna družina; patriarhalno gospodarstvo / patriarhalni odnosi
2. ekspr. idiličen, idealiziran: spomini na nekdanje patriarhalno življenje
3. ekspr. nesodoben, zastarel: imel je patriarhalne nazore o vzgoji
● ekspr. pri tej hiši vlada patriarhalni red odloča, ukazuje mož; ekspr. pisatelj je dočakal patriarhalno starost zelo visoko
SSKJ²
patriarháličen -čna -o prid. (á)
zastar. patriarhalen: patriarhalična družina / patriarhalično življenje
SSKJ²
patriarhálnost -i ž (ȃ)
ekspr. idiličnost: patriarhalnost na vasi izginja
♦ soc. patriarhalnost družbenih odnosov
SSKJ²
patriarhát -a m (ȃ)
1. soc. ureditev, v kateri so družinski poglavarji očetje: nastanek patriarhata; matriarhat in patriarhat
2. zlasti v vzhodni cerkvi najvažnejša, samostojna upravna enota, navadno v okviru narodne skupnosti: carigrajski patriarhat
♦ rel. oglejski patriarhat
SSKJ²
patriarhíja -e ž (ȋ)
zlasti v vzhodni cerkvi najvažnejša, samostojna upravna enota, navadno v okviru narodne skupnosti: srbska patriarhija
SSKJ²
patriárhovski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na patriarhe: patriarhovsko dostojanstvo / patriarhovska palača
SSKJ²
patriárški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na patriarhe ali patriarhijo: patriarška čast / patriarška cerkev
SSKJ²
patríca -e ž (ȋ)
strojn. zgornji del orodja za stiskanje, štancanje: patrica se je pokvarila
♦ tisk. kos kovine z reliefno izrezano črko, po kateri se izdela tiskarska črka
SSKJ²
patriciát -a m (ȃ)
knjiž. patriciji: sodstvo je bilo v rokah patriciata; mestni patriciat
// patricijski naslov: dosegel je patriciat
SSKJ²
patrícij -a m (í)
1. pri starih Rimljanih pripadnik bogatega, vplivnega družbenega sloja: sodstvo in magistrature so bile v rokah patricijev; plebejci in patriciji
2. v srednjem veku pripadnik meščanskega sloja, zlasti plemiškega rodu: dubrovniški patriciji; palače ljubljanskih patricijev
SSKJ²
patrícijka -e ž (í)
1. pri starih Rimljanih pripadnica bogatega, vplivnega družbenega sloja: patricijke in plebejke
2. v srednjem veku pripadnica meščanskega sloja, zlasti plemiškega rodu: hiša bogate patricijke
SSKJ²
patrícijski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na patricije: rimske patricijske družine / fevdalni dvorci in patricijske hiše / drama iz življenja zagrebške patricijske družbe / doseči patricijski naslov
SSKJ²
patrimoniálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na patrimonij: patrimonialno posestvo / patrimonialna pravica / patrimonialna oblast javna oblast, združena z zemljiško lastnino; patrimonialno sodstvo sodstvo zemljiškega gospoda
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
patrimónij -a m (ọ́)
zgod., v fevdalizmu dedna zemljiška lastnina, ki prehaja od očeta na sina: velik patrimonij; pren. kulturni patrimonij naroda
SSKJ²
patriót -a m (ọ̑)
kdor ljubi domovino; rodoljub, domoljub: bil je velik patriot; ulica se imenuje po znanem patriotu
● ekspr. lokalni patriot kdor zelo občuduje, ljubi domači kraj, pokrajino
SSKJ²
patriótičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na patriote ali patriotizem: patriotična zavest; patriotično čustvo / patriotičen govor / knjiž. v zbirki je tudi nekaj patriotičnih pesmi domoljubnih pesmi
SSKJ²
patriótičnost -i ž (ọ́)
patriotizem: ljudje so pokazali svojo veliko patriotičnost
SSKJ²
patriótinja -e ž (ọ̑)
patriotka: mlade patriotinje
SSKJ²
patriotízem -zma m (ī)
1. ljubezen do domovine, naroda, države; rodoljubje, domoljubje: med vojno je bilo ljudstvo prežeto z velikim patriotizmom; slovenski patriotizem / ekspr. lokalni patriotizem veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine
// v 19. stoletju težnja po neodvisnosti naroda in lastni državi: sovražnik ga je preganjal zaradi patriotizma
2. v socializmu, v zvezi socialistični patriotizem prizadevanje za družbeni in politični razvoj svojega naroda in priznavanje enakih pravic drugim narodom: vzgajati mlade ljudi v duhu socialističnega patriotizma
SSKJ²
patriótka -e ž (ọ̑)
ženska, ki ljubi domovino; rodoljubka, domoljubka: zavedna patriotka
SSKJ²
patriótski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na patriote ali patriotizem: patriotska dolžnost / patriotski govor / nastanek patriotskih skupin
SSKJ²
patrocínij -a m (í)
rel. žegnanje, proščenje: obhajati patrocinij
// posvečenost cerkve kakemu svetniku: patrocinij sv. Martina
SSKJ²
patróla -e ž (ọ̑)
patrulja: blizu vasi hodi sovražnikova patrola / na avtomobilski cesti so okrepili prometne patrole / skupina šestih mož je šla v patrolo
SSKJ²
patrólen -lna -o prid. (ọ̑)
patruljen: patrolni obhod; patrolna skupina vojakov / patrolno vozilo
♦ šport. patrolni tek tekmovanje v smučarskem teku z nahrbtnikom in puško
SSKJ²
patrolíranje -a s (ȋ)
patruljiranje: patroliranje vojaških enot
SSKJ²
patrolírati -am nedov. (ȋ)
patruljirati: sovražnik je patroliral po cesti
SSKJ²
patrologíja -e ž (ȋ)
rel. raziskovanje del, naukov krščanskih pisateljev iz prvih sedmih stoletij:
SSKJ²
patrón1 -a m (ọ̑)
1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve; zavetnik: sv. Urban je njegov patron; priporočiti se svojemu patronu; župnijski patron / konjski patron; patron viničarjev
// knjiž. pokrovitelj: patron razstave
2. ekspr., navadno s prilastkom človek kot nosilec določenih lastnosti: imaš pa dobrega patrona, da ti vse to plača; s takim dolgočasnim patronom se nočem družiti / ti si pa res čuden patron; iron. ti si pa lep patron
// človek, oseba sploh: kaj vem od kod je prišel ta patron
3. delodajalec, gospodar: patron je začel odpuščati delavce; imeli so dobrega patrona
♦ zgod. patron nekdaj oseba, ki ustanovi beneficij; pri starih Rimljanih patricij, ki varuje, ščiti socialno nižje stoječo osebo
SSKJ²
patrón2 -a m (ọ̑)
pog. naboj: vložiti patron v puško
SSKJ²
patróna1 -e ž (ọ̑)
pog. naboj: vložiti patrono v puško; revolverska patrona
// vložek: patrona za nalivno pero
♦ obrt. lepenka z izrezanimi deli vzorca za večbarvno poslikavo sten
SSKJ²
patróna2 -e ž (ọ̑)
svetnica, izbrana za zaščitnico osebe, cerkve; zavetnica: patrona moje matere
SSKJ²
patronánca -e ž (ȃ)
knjiž. pokroviteljstvo: razstava je bila pod patronanco galerije
SSKJ²
patronát -a m (ȃ)
1. knjiž. pokroviteljstvo, varstvo: prevzeti patronat; imeti patronat nad šolo / biti pod patronatom
2. zgod., nekdaj pravice in obveznosti ustanovitelja beneficija:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
patronáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na patronat: patronatne dolžnosti / patronatno pravo
SSKJ²
patronátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na patronat: patronatske dolžnosti / odpovedati se patronatski pravici
SSKJ²
patronáža -e ž (ȃ)
zdravstveno varstvo, ki skrbi za otroke, bolnike na domu: inštruktorica za patronažo
SSKJ²
patronážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na patronažo: patronažna sestra / patronažna služba
SSKJ²
patronírati1 -am nedov. (ȋ)
knjiž. imeti pokroviteljstvo: predstavnik ustanove je patroniral načrtu
SSKJ²
patronírati2 -am nedov. in dov. (ȋ)
obrt. slikati, poslikati s patrono: patronirati stene
    patroníran -a -o:
    patroniran ornament; patronirani vzorci
SSKJ²
patrónski -a -o prid. (ọ̑)
patronaten, patronatski: deželni stanovi so imeli nad krajem patronsko pravico / patronski gospod
SSKJ²
patrúlja -e ž (ú)
skupina vojakov, ki sistematično opazuje, pregleduje položaj, stanje na določenem območju: patrulja je v gozdu opazila sovražnikove čete / graničarska, partizanska patrulja
♦ voj. obhodna patrulja
// navadno s predlogom sistematično opazovanje, pregledovanje položaja, stanja na določenem območju: oditi na patruljo; pošiljati vojake na stražo in v patrulje
● publ. ustavila ga je leteča patrulja motorizirana prometna policija
SSKJ²
patrúljen -jna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na patruljo: patruljna služba / patruljni čoln; patruljni obhod; patruljno vozilo vozilo za nadzorovanje in usmerjanje cestnega prometa ter posredovanje pri nesrečah
SSKJ²
patruljíranje -a s (ȋ)
glagolnik od patruljirati: patruljiranje ob meji / čoln za patruljiranje
SSKJ²
patruljírati -am nedov. (ȋ)
sistematično opazovati, pregledovati položaj, stanje na določenem območju: s tanki so patruljirali ceste; patruljirati ob meji
● pog. vsak dan je patruljiral pred njihovo hišo, da bi jo videl hodil, oprezal
SSKJ²
páv -a m (ȃ)
velika domača ptica z zelo dolgim, živo pisanim repom: gojiti pave; hodi, nosi se, šopiri se kot pav; bila je nečimrna kot pav
● ekspr. pav je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom
SSKJ²
pavána -e ž (ȃ)
star, počasen španski ples v dvodobnem taktu: plesati pavano
// skladba za ta ples:
SSKJ²
pávček -čka m (ȃ)
golob, ki drži rep kot pav: gojiti golšarje in pavčke
SSKJ²
Pável -vla m (ā)
ekspr., navadno v zvezi Peter ali Pavel kdorkoli: naj bo Peter ali Pavel, ne bom ga poslušal / ne bom potreboval ne Petra ne Pavla nikogar
SSKJ²
páver -vra m (á)
nižje pog. kmet: reven paver / živeti na pavrih
SSKJ²
pávica in pavíca -e ž (ȃ; í)
samica pava: pav in pavica; hodi kot pavica
SSKJ²
pávijan tudi paviján -a m (ȃ; ȃ)
afriška, v skupinah živeča opica s podaljšanim gobcem: krdelo pavijanov; kriči kakor pavijan
♦ zool. grivasti pavijan z dolgo sivo grivo in rdečo zadnjico; rdeči pavijan z rdeče rjavo dlako
SSKJ²
paviljón -a m (ọ̑)
1. pritlična stavba iz lahkega materiala, namenjena zlasti za razstave: ob cesti so postavili paviljon, v katerem bo menjalnica; v paviljonu so odprli razstavo otroških slik; razstavni paviljoni; kioski in paviljoni / upravnik umetnostnega paviljona
// navadno pritlična stavba za določeno dejavnost kot del večje celote: šola je dobila dva nova paviljona / infekcijski, kirurški paviljon
2. manjša, navadno okrogla stavba na vrtu ali v parku: po kosilu so počivali v hladnem paviljonu / godbeni paviljon za izvajanje promenadnih koncertov
SSKJ²
paviljónček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od paviljon: v paviljončku so bile razstavljene pletenine / v parku je stal lesen paviljonček
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
paviljónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na paviljon: paviljonska razstava / paviljonska samopostrežna trgovina; šola je pritlična in paviljonska
♦ grad. zgradba paviljonskega tipa
SSKJ²
pávinja -e ž (ȃ)
knjiž. pavica: pavi in pavinje
SSKJ²
pávji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na pave: pavja peresa; razprostrt kot pavji rep
● ekspr. njegov pavji glas neprijeten, zoprn; bahati, kititi se s tujim ali pavjim perjem lastiti si tuje zasluge, dosežke
    pávje prisl.:
    pavje modra barva; po pavje se šopiriti
SSKJ²
pávka -e ž (ȃ)
nav. mn., glasb. glasbilo v obliki kotla, ki ima čez odprtino napeto kožo: udarjati na pavke / v orkestru je igral pavke / velike pavke
SSKJ²
pavkíst -a m (ȋ)
glasb. kdor igra pavke: po koncertu so čestitali odličnemu pavkistu
SSKJ²
pavlíha -e tudi -a m (í)
1. šaljiva, burkasta figura v lutkovnem gledališču: burke veselega pavlihe
2. ekspr. šaljiv, hudomušen človek: v vsaki družbi ga imajo radi, ker je tak pavliha
● ekspr. za pavliho ni hotel biti nikomur ni pustil, da bi se kdo norčeval iz njega; ekspr. imeti koga za pavliho norčevati se iz koga
SSKJ²
pavlíhast -a -o prid. (í)
ekspr. tak kot pri pavlihi: pavlihaste dogodivščine
// šaljiv, hudomušen: pavlihast fant; je pavlihast, da se mu vsi smejejo / pavlihasto vedenje
SSKJ²
pavlíhovski -a -o prid.(í)
nanašajoč se na pavlihe: pavlihovski glas, nasmeh, obraz / pavlihovska vloga / njegove pavlihovske pripombe; pavlihovsko vedenje
    pavlíhovsko prisl.:
    pavlihovsko se obnašati; pavlihovsko pobarvan obraz; sam.: v njem se je prebujalo nekaj pavlihovskega
SSKJ²
pavlíhovstvo -a s (í)
ekspr. lastnost šaljivega, hudomušnega človeka: pavlihovstvo njenega brata jo je že jezilo; v vsaki družbi so ga imeli radi zaradi njegovega pavlihovstva
// šaljivo, hudomušno dejanje: zmeraj je naredil kakšno pavlihovstvo
SSKJ²
pavlínček -čka m (ȋ)
zool., v zvezah: dnevni pavlinček dnevni metulj s podobo očesa na velikih krilih, Vanessa io; nočni pavlinčki veliki nočni metulji s podobo očesa na krilih, Saturniidae
SSKJ²
pavlínec -nca m (ȋ)
rel. član reda, ki se ukvarja zlasti s prosvetnim delom in šolstvom:
SSKJ²
pavlôvnija -e ž (ó)
vrtn. okrasno drevo z velikimi srčastimi listi in belimi ali vijoličastimi cveti, Paulownia: posedli so pod cvetočo pavlovnijo
SSKJ²
pávola -e ž (á)
star. bombažna preja: nogavice iz bele pavole; volna, pomešana s pavolo
SSKJ²
pávolica -e ž (á)
star. prejica: pavolica za vezenje
SSKJ²
pávolnat -a -o prid. (á)
star. bombažen: pavolnate nogavice; pavolnata srajca
SSKJ²
pávov -a -o (ȃ)
pridevnik od pav: pavove noge; pavovo perje
SSKJ²
pávovka -e ž (ȃ)
pavica: po travi sta se sprehajali dve pavovki
SSKJ²
pávovski -a -o prid. (ȃ)
tak kot pri pavu: pavovska hoja / pavovska pisanost barv
SSKJ²
pávper -ja m (á)
knjiž. revež, siromak: dajati pavperjem miloščino
SSKJ²
pavperizácija -e ž (á)
knjiž. osiromašenje2, obubožanje: pavperizacija kmečkega prebivalstva / pavperizacija dežele / pavperizacija besednega zaklada
♦ ekon. pavperizacija pojav, ko se vedno širšim plastem prebivalstva slabša materialna osnova za življenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pavperízem -zma m (ī)
ekon. pojav, ko se vedno širšim plastem prebivalstva slabša materialna osnova za življenje: vzroki pavperizma
SSKJ²
pavperizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. osiromašiti, obubožati: pavperizirati kmete
    pavperizíran -a -o:
    pavperizirane delavske množice
SSKJ²
pávs -- v prid. rabi (ȃ)
teh., v zvezi pavs papir močen, zelo prosojen papir za risanje načrtov: načrt na pavs papirju
SSKJ²
pavšál -a m (ȃ)
znesek, ki se določi kot približna vrednost za plačilo česa, povprečnina: določiti, plačati pavšal; letni, mesečni pavšal; pavšal za plačevanje potnih stroškov
SSKJ²
pavšálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na pavšal: prejema pavšalni honorar; pavšalni prispevki, zneski; pavšalne norme, obveznosti / pavšalna poštnina
♦ ekon. pavšalno obdavčenje obdavčenje, pri katerem se znesek ne spreminja glede na velikost davčne osnove
2. publ. približno podan, povprečen, posplošen: dajal je pavšalne izjave; pavšalna trditev
    pavšálno prisl.:
    pavšalno določati, odmerjati davek; pavšalno ugotavljati kaj
SSKJ²
pavšalírati -am dov. in nedov. (ȋ)
določiti znesek kot približno vrednost za plačilo česa: pavšalirati obveznosti zasebnih gostilničarjev
● publ. v svojih ocenah preveč pavšalira daje, podaja preveč približne, posplošene ocene
    pavšalíran -a -o:
    pavšalirani zneski; pavšalirano gostišče, podjetje gostišče, podjetje, ki plačuje davke pavšalno
SSKJ²
pavšalíst -a m (ȋ)
kdor plačuje pavšal: med obrtniki je mnogo pavšalistov
SSKJ²
pavšalizácija -e ž (á)
glagolnik od pavšalizirati: pavšalizacija davkov
● publ. pavšalizacija problemov posplošitev, posploševanje
SSKJ²
pavšalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pavšalirati: pavšalizirati znesek za najemnino
● publ. pavšalizirati problematiko približno oceniti, posplošiti
    pavšalizíran -a -o:
    pavšaliziran prispevek
SSKJ²
pavšálnost -i ž (ȃ)
značilnost pavšalnega: pavšalnost dajatev / publ. pavšalnost njegovih izjav približnost, posplošenost
SSKJ²
pávza1 -e ž (ȃ)
1. čas med delovnim časom, namenjen sprostitvi, malici; odmor: podaljšati, skrajšati pavzo; med pavzo si je skuhala kavo; kratka, polurna pavza; dopoldanska pavza
// šol. čas med koncem ene učne ure in začetkom druge: med pavzo so se učenci zbirali na hodniku / glavna pavza
// čas med enim delom predstave, prireditve in začetkom drugega: pavza bo po peti točki sporeda; med pavzo so se gledalci sprehajali po foyerju
2. premor: pavze so dajale izrečenim mislim poseben poudarek / med branjem je delal pavze
3. glasb. enota za trajanje prekinitve tonov: pavza celinka, četrtinka
// znak za to enoto: napisati pavzo na četrto notno črto
SSKJ²
pávza2 -e ž (ȃ)
obrt. risba vzorca vezenine, slike, narisana na prosojen papir, za prenašanje navadno na blago:
SSKJ²
pávzen -zna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pavzo, odmor: pavzni čas
♦ rad. pavzni znak zvočni signal določene radijske postaje
SSKJ²
pavzêr -ja m (ȇ) šol. žarg.
študent, ki zlasti zaradi neopravljenih obveznosti za vpis v višji letnik začasno nima študentskega statusa, manjkajoče obveznosti pa lahko opravlja: pavzerji lahko obiskujejo predavanja / študenti pavzerji
SSKJ²
pavzírati -am nedov. (ȋ)
pog. imeti odmor, počivati: med portretiranjem je večkrat pavziral
● šol. žarg. pavzira že drugo leto kot študent zlasti zaradi neopravljenih obveznosti za vpis v višji letnik začasno nima študentskega statusa, manjkajoče obveznosti pa lahko opravlja
SSKJ²
pazdér -ja m (ẹ̄)
oleseneli deli stebelc lanu, konoplje, ki se pri trenju ločijo od vlaken; pezdir: terice so si otresale pazder z obleke; kup pazderja
SSKJ²
pazdérje -a s (ẹ̑)
knjiž. oleseneli deli stebelc lanu, konoplje, ki se pri trenju ločijo od vlaken; pezdir: terice so odstranile pazderje
SSKJ²
pázduha -e ž (ȃ)
vbočeno mesto pod ramenskim sklepom: umiti pazduhe; desna, leva pazduha; prepotene pazduhe / meriti temperaturo pod pazduho
// s predlogom predel med prsnim košem in nadlaktjo: izpod pazduhe je potegnil šop popisanih listov; stisniti dežnik pod pazduho / držati, prijeti koga pod pazduho za nadlaket, komolec
● nar. zahodno ta jih izpod pazduhe jemlje si izmišlja, se laže; star. vzel je noge pod pazduho začel je iti, teči
♦ bot. pazduha prostor med listnim pecljem in vejico; zalistje; gozd., les. pazduha zoba dno zareze med zobema pri žagi
SSKJ²
pázdušen -šna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pazduho: toplomer je potisnil v pazdušno vdolbino / pazdušno merjenje temperature
SSKJ²
pázen -zna -o prid. (á ā)
knjiž. pazljiv: pazen poslušalec, učenec; pri delu ni dovolj pazna / fant je pazen do drugih pozoren, uslužen
    pázno prisl.:
    pazno gledati, poslušati, zasledovati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pázha -e ž (ȃ)
star. pazduha: hlače je imel do pod pazhe / prijel ga je pod pazho in odpeljal
SSKJ²
pazítelj -a m (ȋ)
knjiž. paznik: pazitelj v kopališču
SSKJ²
pazíti in páziti -im nedov. (ī á ȃ)
1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes pazi na dom; paziti na hišo
// navadno z odvisnim stavkom delati, prizadevati si, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: zelo je pazil nanj, pa se mu je vseeno v mestu izgubil; paziti moramo, da ne pride do nesreče; pazi, da ne padeš, se ne urežeš; pri kopanju je še posebno pazila, da se otrok ne bi prehladil; na prehodu za pešce zelo pazi; pazila je nanj kot na punčico svojega očesa zelo / on zna paziti nase; otrok se ne zna paziti
// imeti v oskrbi, varstvu: dopoldne pazi sosedove otroke; trije otroci že hodijo v šolo, najmlajšega pa pazi babica
2. delati, prizadevati si, da se kaj ohrani: paziti na knjige, obleko / paziti na red / paziti na svojo čast; paziti na zdravje
3. biti zavestno (miselno) zbran: učenci premalo pazijo; ker ni pazil, se je zmotil pri seštevanju / paziti na vsebino in obliko pisnega izdelka / kot ukaz psu pazi
4. biti kje z namenom ugotoviti, zaznati kaj: pazil je pri oknu, kdaj bo patrulja odšla; pazil je, kdaj se bo mati vrnila; pazi, kdaj se bo oddaja začela / pazi na mleko glej, kdaj bo začelo vreti, da ne bo prekipelo
5. v medmetni rabi izraža opozorilo: pazi, prehod za pešce; pazite, vlak; pazi se, ta ti bo še kako zagodel
● star. pazili so ga, da bi ga zasačili oprezali so za njim; vedno pazi na distanco nikoli ni preveč prijazen, domač; ekspr. pazi na svoj jezik pazi, kaj in kako govoriš; pazi na vsak korak previdno hodi, se premika
    pazíti se in páziti se
    1. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom zaradi neprijetnih posledic: tega človeka so se vsi pazili; paziti so se morali pred sovražnikovimi patruljami
    2. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: fant, pazi se; pazi se, močnejši sem od tebe; pazi se, ne veš, s kom imaš opravka
    pazèč -éča -e:
    stal je negibno, pazeč na vsak šum
SSKJ²
pázka -e ž (ȃ)
star., navadno v zvezi imeti pazko paziti, varovati: imeti pazko na gosi
● star. bil je pod pazko policije pod nadzorstvom
SSKJ²
pazljív -a -o prid., pazljívejši (ī í)
1. ki dela, si prizadeva, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: po nesreči je postal bolj pazljiv
2. zavestno (miselno) zbran: pazljiv poslušalec, učenec; biti pazljiv pri delu
● nič ni ušlo njenim pazljivim očem vse je opazila
// ki poteka, se opravlja z veliko miselno zbranostjo: pazljivo branje / pazljivo ravnanje z aparati
3. pozoren, uslužen: do nje je bil vedno pazljiv
    pazljívo prisl.:
    pazljivo brati, opazovati; pazljivo opravljati svoje delo
SSKJ²
pazljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost pazljivega človeka: pazljivost učencev pri pouku / za to delo je potrebna pazljivost in natančnost
// knjiž. pozornost, skrb: študiju je posvečal veliko pazljivost; drama ni pritegnila gledalčeve pazljivosti
SSKJ²
páznica -e ž (ȃ)
1. ženska, ki pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: neprijazna paznica / kaznilniška paznica
2. ženska, ki pazi na kaj: paznica v vinogradu
SSKJ²
páznik -a m (ȃ)
1. kdor pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: podkupiti paznika; neprijazen paznik / bil je paznik v kaznilnici; jetniški paznik do 1945 paznik v kaznilnici ali sodnem zaporu
2. kdor pazi na kaj: če ne bi bilo paznika, bi ljudje potrgali vse cvetje; postavili so ga za paznika / rudniški paznik
SSKJ²
pázniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na paznike: pazniška samovolja / pazniška služba
SSKJ²
páznost -i ž (á)
knjiž. pazljivost: paznost učencev / za to delo je potrebna paznost in spretnost / posvetiti komu veliko paznosti pozornosti, skrbi
SSKJ²
páž1 -a m (ȃ)
1. zlasti v plemiškem okolju, nekdaj fant, navadno plemiškega rodu, ki streže vladarju, plemiču: kraljico so spremljali trije paži; kraljev, vitezov paž; hodil je za njo kot paž; pren., ekspr. ne bom več tvoj paž
2. hotelski delavec, ki opravlja razna pomožna dela: paž mu je odnesel pismo na pošto
SSKJ²
páž2 tudi pàž páža m (ȃ; ȁ á)
1. nar. stena iz navpično postavljenih desk, navadno na čelni strani hiše, gospodarskega poslopja: svetloba je prihajala skozi paž; postlal si je na skednju tik ob pažu; odtrgal je desko v pažu in skočil s podstrešja
2. nar. pregraja, zlasti v hlevu: konj buta ob paž
3. knjiž. opaž: paž v jedilnici je iz hrastovine
SSKJ²
páže -ta m (ȃ)
knjiž. paž1: kraljev paže
SSKJ²
páževski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na paže: paževska obleka / paževska služba
SSKJ²
pážiti -im nedov. (á ȃ) zastar.
1. nameščati, pritrjevati na določeno površino za zaščito, olepšanje: pažiti stene; pažiti hlev s slamo
2. dajati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre; mašiti: pažiti luknje, razpoke
SSKJ²
pážnica -e ž (ȃ)
zastar. opažna deska: pribijati pažnice
SSKJ²
pážnja -e ž (á)
knjiž. pozornost: usmeriti pažnjo drugam; to delo zahteva posebno pažnjo / posvečati čemu pažnjo; slika je vzbudila pažnjo gledalcev in kritikov / izkazovati komu pažnjo
SSKJ²
peán -a m (ȃ)
med. kleščam podobna priprava zlasti za stiskanje žil pri operaciji, precepka:
SSKJ²
pêcelj -clja m (é)
del sadu, lista, s katerim je ta pritrjen na rastlino: odstraniti, potrgati peclje češnjam, hruškam; listi imajo dolge peclje; peclju podoben podstavek / cvetni, listni pecelj; grozdni pecelj
● ekspr. imeti oči na pecljih zelo radovedno gledati
♦ gastr. zoženi del kozarca za prijemanje
SSKJ²
pêceljček -čka [pecəljčək] m (ē)
manjšalnica od pecelj: potrgati peceljčke ribezu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pecílen -lna -o prid. (ȋ)
gastr., v zvezi pecilni prašek sredstvo za rahljanje testa: zavitek pecilnega praška
SSKJ²
pecívo -a s (í)
pečeno živilo iz moke, mleka, sladkorja, maščobe in drugih dodatkov: jesti pecivo; v sobi je zadišalo po pecivu; postregla mu je s čajem in pecivom; pecivo okrogle oblike; pecivo iz krhkega, kvašenega testa; tovarna peciva / čajno pecivo drobno pecivo za k čaju; drobno pecivo majhne oblike, teže; slano pecivo
SSKJ²
peckánje -a s (ȃ)
glagolnik od peckati: peckanje pušk in mitraljezov
SSKJ²
peckáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. (na rahlo) pokati: otroci so peckali s pištolicami / iz skrivališča so peckali na sovražnikovo patruljo streljali
SSKJ²
pecljálnik -a m (ȃ)
naprava za trganje jagod s pecljevine, navadno pri grozdju: električni, ročni pecljalnik; pecljalnik za grozdje
SSKJ²
pecljàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima pecelj: češnjev list je pecljat
♦ bot. pecljati cvet, list; gastr. pecljati kozarec kozarec s tankim, navadno visokim podstavkom
SSKJ²
pecljáti -ám nedov. (á ȃ)
agr. trgati jagode s pecljevine: grozdje so takoj, ko so ga nabrali, tudi pecljali / pecljati češnje, višnje odstranjevati peclje
SSKJ²
pecljevína -e ž (í)
agr. kar ostane, če se grozdu odtrgajo jagode: obrala je grozd in odvrgla pecljevino; vino iz jagod brez pecljevine
SSKJ²
pecorino gl. pekorino
SSKJ²
péč1 -í ž (ẹ̑)
1. naprava za ogrevanje: peč je že vroča; izdelovati peči; obzidati, preložiti peč; zakuriti peč, v peči; kurišče, obok, odprtina peči / peč kurijo z drvmi / lončena, železna peč; trajno žareča peč
2. velika naprava, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva: v kotu stoji peč; greti se na peči; klop ob peči; sedeti pri peči, za pečjo / kmečka peč
// notranjost te naprave, namenjena zlasti za peko: razbeliti, zasloniti peč; jemati kruh iz peči; postaviti lonce v peč / krušna peč
3. navadno v zvezi električna peč naprava za ogrevanje z električno energijo: izključiti, vklopiti peč / ogenj je povzročila električna peč
4. naprava ali del naprave, v kateri nastaja toplotna energija, potrebna za kako delo: peč centralne kurjave, lokomotive; obratovanje, okvara peči
5. s prilastkom naprava za pridobivanje, izdelovanje česa, navadno pri visoki temperaturi: cementna peč; lončarska peč za žganje glinaste posode; pekovska peč; sušilna peč; peč za taljenje rude / upepeljevalna peč
● ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; šalj. poglej, kakšno široko peč ima zadnjico; za vikend je kupil staro peč pečnice za kmečko peč; ekspr. cele dneve sedi za pečjo lenari, počiva; knjiž. visoka peč plavž
♦ elektr. električna akumulacijska peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja; etn. kahlasta peč lončena peč z vbočenimi pečnicami; metal. jeklarska, komorna, plamenska peč; obrt. etažna peč pekovska peč, ki ima več etaž; teh. infra peč ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe
SSKJ²
péč2 -í ž (ẹ̑)
1. knjiž. skala, zlasti večja: valovi so udarjali ob peči / med strmimi pečmi se je širila lepa dolinica
2. nar. jama, votlina, zlasti v skali: v tem kraju je veliko peči
SSKJ²
péča1 -e ž (ẹ́)
etn. žensko pokrivalo ljudske noše iz belega blaga z vezenino: nositi, zavezati pečo; ženske v avbah in pečah
SSKJ²
péča2 -e ž (ẹ́)
anat. del trebušne mrene, ki pokriva črevo: peča in oporek
♦ gastr. mrenasto tkivo, prepleteno z maščobnimi progami
SSKJ²
pečálbar -ja m (ȃ)
zlasti v makedonskem okolju, nekdaj sezonski delavec:
SSKJ²
pečánje -a s (ȃ)
glagolnik od pečati se: pečanje z lovom / pečanje z moškimi
SSKJ²
pečár -ja m (á)
kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, zidanjem (lončenih) peči, štedilnikov in oblaganjem sten s (keramičnimi) ploščicami: izučiti se za pečarja
SSKJ²
pečárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na pečarje ali pečarstvo: pečarsko orodje / pečarski poklic / pečarska obrt
SSKJ²
pečárstvo -a s (ȃ)
obrt, ki se ukvarja z izdelovanjem, zidanjem (lončenih) peči, štedilnikov in oblaganjem sten s (keramičnimi) ploščicami: razvoj pečarstva
SSKJ²
pečát -a m (ȃ)
1. uradni znak z imenom organa, organizacije, določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti pečat; preklicati, spremeniti pečat; potrditi pogodbo s pečatom; okrogel pečat; pečat z grbom; prostor za pečat / v nekaterih državah varuh državnega pečata
// znak1, odtisnjen:
a) v vosku kot znak verodostojnosti: poškodovati, prelomiti pečat / dvostranski pečat
b) na pošiljki, predmetu kot dokaz nedotaknjenosti zapore: zapreti pošiljko s pečatom; pečat na vratih je cel
// priprava z gumijastim, kovinskim negativom takega znaka, navadno okrogle oblike: izdelovati pečate; hranjenje pečata; seznam pečatov; pečat in blazinica
2. ed., publ., s prilastkom značilnosti, posebnosti: dati romanu pečat dobe; življenje v mestih nosi evropski pečat; vtisniti delu osebni pečat / z oslabljenim pomenom: nikoli več se ne bo rešil tega sramotnega pečata; vse jim je zaupal pod pečatom molčečnosti
● star. bal se je pečata s sodnije dopisa, sodnega sklepa; ekspr. to je zanj knjiga s sedmimi pečati nedoumljiva stvar; velika skrivnost
♦ bot. salomonov pečat rastlina s koreniko in z visečimi cevastimi cveti, Polygonatum
SSKJ²
pečátar -ja m (ȃ)
kdor izdeluje pečate, pečatnike: zlatarji in pečatarji
♦ zgod. kdor odtiskuje pečate
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pečáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pečat: pečatna ploskev je poškodovana / pečatni prstan prstan z monogramom, grbom; pečatni vosek snov, ki se da oblikovati s pečatnikom in odtisnjeno obliko ohrani; pečatna barva, blazinica
SSKJ²
pečáti se -ám se nedov. (á ȃ)
1. ukvarjati se: peča se z lovom, s politiko / pečati se z mislijo, da bi odšel; peča se s slikarstvom slika / pečati se z mladino
// družiti se: fant se je pečal s pijanci
2. slabš. imeti ljubezenske, spolne odnose: pečati se z moškimi; mati mu je branila pečati se s to žensko
3. zastar. zanimati se, meniti se: oče se je malo pečal za dejanja svojega sina; pečati se za gospodarstvo
SSKJ²
pečátiti -im nedov. (á ȃ)
dajati, pritiskati pečate
a) za dokaz verodostojnosti: pečatiti listine; pečatiti z voskom
● ekspr. s komer ni bil zadovoljen, ga je pečatil z imenom sovražnik označeval, opredeljeval
b) za zapiranje pošiljke: pečatiti pošiljke, prostore
SSKJ²
pečátnik -a m (ȃ)
priprava z gumijastim, kovinskim negativom pečata, navadno okrogle oblike: izdelovati pečatnike; kovinski pečatnik; pečatnik iz brona
// pečatni prstan: na kazalcu desne roke je nosil pečatnik
SSKJ²
pečátnikar -ja m (ȃ)
1. kdor izdeluje pečatnike: zlatarji in pečatnikarji
2. zgod. kdor hrani, varuje pečatnik: državni, kraljevi pečatnikar
SSKJ²
pečátnikovec -vca m (ȃ)
pal. izumrlo drevo iz karbona s pečatnim odtisom podobnimi tvorbami po lubju, Sigillaria:
SSKJ²
péček -čka in pečèk -čkà m (ẹ̑; ə̏ ȁ)
nar. dolenjsko, v zvezah: biti pod pečkom v podpečku; sedeti za pečkom na zapečku
SSKJ²
péčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na peč1: pečni prostor / pečni kot / pečna rešetka; pečna vratca; pečno omelo
SSKJ²
pečeníca -e ž (í)
sveža klobasa iz debelo zrezanega svinjskega mesa in začimb: jesti kruh in pečenico; speči pečenico; pečenica z gorčico, repo, zeljem
♦ bot. mlečna pečenica užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom, Lactarius volemus
SSKJ²
pečenína -e ž (í)
star. pečenka: obirati pečenino
SSKJ²
pečenják -a m (á)
gastr. jed iz jajc, mleka, moke, pečena na maščobi, znana na Štajerskem: peči pečenjak / ajdov, koruzni pečenjak
SSKJ²
pečênje -a s (é)
1. glagolnik od peči: pečenje kruha, mesa; delo pri pečenju / pečenje na žaru; meso za pečenje
2. pečenka: jesti pečenje; zadišalo je po pečenju in vinu
SSKJ²
pečénka -e ž (ẹ́)
1. jed iz pečenega mesa: jesti, pripraviti pečenko; ekspr. mastiti se s pečenko; okusna pečenka / mrzla pečenka; svinjska, telečja pečenka
2. v zvezi pljučna pečenka goveje meso s hrbtnega dela ob ledvicah, gastr. goveji file:
● rib. žarg. pečenka podust
♦ gastr. ledvična pečenka meso s spodnjega dela telečjega hrbta z delom ledvice; jed iz tega mesa; mrežna pečenka meso s svinjskega hrbta z dišavami, zavito v (tkivno) mrežico
SSKJ²
pečénkar -ja m (ẹ̑)
1. gost. strokovnjak za pripravo pečenk: pečenkar v hotelu
// nekdaj kdor pripravlja in prodaja pečenke: stojnica pečenkarja
2. ekspr. kdor rad je pečenko: bil je velik pečenkar
SSKJ²
pečévje -a s (ẹ̑)
knjiž. več skal, skale: nad pot je molelo pečevje; plezati po pečevju; krušljivo, strmo pečevje
// zelo skalnat svet: macesni na pečevju
SSKJ²
pečévnat -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. skalnat: pečevnat breg
SSKJ²
pêči pêčem nedov., tudi pekó; pêci pecíte; pékel pêkla (é)
1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: zna zelo dobro peči; pri tej hiši velikokrat pečejo / peči za praznike / ta pekarna peče tudi ob sobotah
// imeti hrano v prostoru z vročim zrakom, v vroči maščobi, da postane (bolj) užitna: peči flancate, kruh, pecivo; meso se že peče / peči na masti, olju; peči na ražnju; peči v peči, pečici, pokriti posodi
2. povzročati občutek bolečine zaradi prevelike toplote: razgret asfalt ga je pekel v podplate; sonce ga je zelo peklo; sramota ga je pekla kot žerjavica / sonce je peklo
3. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih stvari: česen peče v jezik; kopriva, poper peče / luč ga peče v oči; solze so jo pekle v očeh / rana ga peče; peče ga žulj na nogi / oči ga pečejo; zgaga me peče; brezoseb. peče me v prsih
// ekspr. povzročati duševne bolečine: pekel ga je denar, ki ga je prejel; neuspeh ga peče; peklo ga je, da ni ugovarjal pravi čas; to ga hudo, strašno, v dno srca peče
4. zapisovati podatke na optično digitalno ploščo: peči programe in glasbene datoteke na CD-je / peči DVD-je in CD-je
● ekspr. vest ga peče ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; zastar. peči opeko žgati; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj
    pêči se ekspr.
    biti, zadrževati se na soncu, v vročini: ves dan so se pekli na pesku / peči se na soncu
    pekóč -a -e:
    pekoč občutek; tekočina pekočega okusa; pekoči žarki sonca; začutiti pekočo bolečino; pekoča paprika; pekoča rana; prisl.: pekoče se zavedati česa; pekoče vroč
    pečèn -êna -o:
    premalo pečen kruh; obirati pečenega piščanca; pečeno meso
    ●     šalj. novo pečeni strokovnjak novopečeni; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih; ekspr. če se zamerim temu, sem pečen za zmerom bom vedno čutil njegovo jezo; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; sam.: imaš kaj pečenega za prigrizek
SSKJ²
péčica1 -e ž (ẹ́)
manjšalnica od peča, pokrivalo: žena v čipkasti pečici
SSKJ²
péčica2 -e ž (ẹ́)
anat. del trebušne mrene med jetri in želodcem: vnetje pečice
♦ gastr. mrenasto tkivo, prepleteno z maščobnimi progami
SSKJ²
pečíca3 -e ž (í)
1. manjšalnica od peč: v sobi ima pečico; greti se pri pečici; lončena, železna pečica / električna, plinska pečica
2. prostor z vratci za pečenje, zlasti kot del štedilnika: odpreti, zapreti pečico; ogreti pečico; peči v pečici / pečica električnega, plinskega štedilnika
3. zastar. manjša prenosna naprava za kuhanje; kuhalnik: skuhati kavo na električni pečici
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pečílo -a s (í)
knjiž. pekoča bolečina: Ni občutil lakote ne žeje, le neko strašno pečilo v prsih, bolečino v glavi (F. Bevk)
SSKJ²
pečína -e ž (í)
1. knjiž. skala1, skalovje: valovi so razbili ladjico ob pečinah; razjedene obrežne pečine; viseča pečina / strma, visoka pečina; grad vrh pečine
2. nar. jama, votlina, zlasti v skali: skriti se v pečino
SSKJ²
pečínast -a -o prid. (í)
knjiž. skalnat: pečinasta planjava / pečinasta stena
SSKJ²
péčka1 -e ž (ẹ̑)
1. manjšalnica od peč: pečka dobro greje; sedel je k pečki; ogenj prasketa v pečki / električna, plinska pečka
2. prostor z vratci za pečenje, zlasti kot del štedilnika; pečica3: odpreti pečko; jed je v pečki / dati drva sušit pod pečko
SSKJ²
pečkà2 -è in pèčka -e [pəčka] ž, rod. mn. pèčk stil. pečká stil. pečák (ȁ ȅ; ə̀)
vsako od semen jabolk, hrušk, grozdnih jagod: odstraniti pečke iz jabolka; bučne, pomarančne pečke; sad s pečkami; denarja imajo kot pečka zelo veliko
// knjiž. osrednji oleseneli del koščičastega plodu, sadu; koščica: češnjeva, slivova pečka
SSKJ²
pečkár -ja [pəčkar] m (á)
agr. drevo, ki rodi pečkate sadove: pečkarje škropijo spomladi; obrezovanje pečkarjev
SSKJ²
pèčkast -a -o [pəčkast] prid. (ə̀)
pečkat: pečkasto sadje / pečkasti sad
SSKJ²
pečkàt -áta -o [pəčkat] prid. (ȁ ā)
ki ima pečke (v sadu): pečkato in koščičasto sadje / pečkati sad
SSKJ²
pečkáti -ám [pəčkati] nedov. (á ȃ)
zastar. bezati, brskati: pečkati po nosu
SSKJ²
pečníca -e ž (í)
1. plošča iz žgane gline za zunanje stene (lončene) peči: peč z zelenimi pečnicami; ornamentika na pečnici
// star. tanjši ploščat izdelek iz žgane gline za oblaganje sten, tal; (keramična) ploščica: kopalnica, obložena s pečnicami; štedilnik s pečnicami
2. zastar. prostor z vratci za pečenje, zlasti kot del štedilnika; pečica3: vzeti jed iz pečnice; peči v pečnici
3. nar. preprosta stavba za sušenje lanu: sušiti na pečnici
SSKJ²
pečník -a m (í)
bot., v zvezi alpski pečnik visokogorska rastlina s črtalastimi listi in rožnato rdečimi cveti v socvetju, Armeria alpina:
SSKJ²
pečnják -a m (á) zastar.
1. električna priprava z dvema grelnima ploščama za pečenje: priključiti pečnjak; vzeti potico iz pečnjaka / električni pečnjak
2. prostor z vratci za pečenje, zlasti kot del štedilnika; pečica3: štedilnik s pečnjakom
SSKJ²
péd -í ž, daj., mest. ed. pédi in pêdi (ẹ̑)
1. nekdaj dolžinska mera, približno 20 cm: štiri pedi dolga plošča / pšenica je zrasla že za ped visoko; palico je držal ped pred zgornjim koncem
2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: vsaka ped zemlje je bila obdelana; bojevali so se za vsako ped zemlje
● ekspr. niti za ped se ni premaknil skoraj nič; ekspr. videlo se ni niti za ped popolnoma nič; ekspr. ped za pedjo sta lezla svojo pot zelo počasi
SSKJ²
pedagóg -a m (ọ̑)
1. kdor se poklicno ukvarja z vzgojo in izobraževanjem: delo, posvetovanje pedagogov / biti pedagog po stroki / glasbeni, likovni pedagog
// ekspr. kdor zna vzgajati, posredovati znanje: ti nisi pedagog; njegov oče je slab pedagog
2. strokovnjak za pedagogiko: razprave pedagoga / diplomirani pedagog / pog. sestanek pedagogov prvega letnika slušateljev oddelka za pedagogiko
SSKJ²
pedagógičen -čna -o prid. (ọ́)
zastar. pedagoški: pedagogična praksa / pedagogična načela / pedagogične razprave
SSKJ²
pedagógij -a m (ọ́)
šol., nekdaj šola za izobrazbo učiteljev meščanskih šol: ustanoviti pedagogij / dunajski pedagogij
SSKJ²
pedagogíja -e ž (ȋ)
knjiž. pedagogika: zgodovina pedagogije
SSKJ²
pedagógika -e ž (ọ́)
veda o vzgoji in izobraževanju: zgodovina pedagogike; ustanoviti katedro za pedagogiko
♦ ped. individualna pedagogika ki zahteva svoboden razvoj osebnosti učencev; industrijska pedagogika ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; korektivna pedagogika ki se ukvarja s popravljanjem, izboljševanjem prizadetih funkcij razvojno motenih otrok; specialna pedagogika ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; specialna pedagogika za duševno prizadete
SSKJ²
pedagóginja -e ž (ọ̑)
ženska, ki se poklicno ukvarja z vzgojo in izobraževanjem: izkušena pedagoginja / plesna pedagoginja
SSKJ²
pedagogizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. vnašati v kaj pedagoške vidike, navadno v preveliki meri: pisatelj v svojem delu preveč pedagogizira
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pedagóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pedagoge ali pedagogiko: pedagoški poklic; pedagoški tečaj; ima dolgoletno pedagoško prakso; pedagoško delo / pedagoški delavci / pedagoška analiza izobraževalnega dela; pedagoška razprava; pedagoška revija / pedagoška akademija, gimnazija; pedagoško-znanstvena enota na fakulteti / tako ravnanje ni pedagoško
♦ ped. pedagoški eros duhovna ljubezen vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju; pedagoški naturalizem pedagoška smer, ki si prizadeva prilagajati vzgojo otrokovi naravi; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol; pedagoški vodja kdor usmerja in vodi pedagoško delo kake vzgojne, izobraževalne ustanove; pedagoška smer študija smer študija, ki usposablja za pedagoško delo; prosvetno-pedagoška služba nekdaj strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu
    pedagóško prisl.:
    biti pedagoško izobražen; pedagoško koristne igrače
SSKJ²
pedál -a m, v pomenu priprava pri kolesu, biciklu mn. stil. pedála s (ȃ)
1. del priprave, stroja
a) s katerim se ta z nogo goni, poganja: pritiskati na pedal; pedal za kovaški meh; pedal pri šivalnem stroju
b) s katerim se ob pritiskanju z nogo kaj premika: pedali v avtomobilu / pedal za plin, zavoro / posoda za odpadke na pedal
// taka priprava ob verižnem zobniku pri kolesu, biciklu: pedal se je odlomil; pedali imajo refleksno steklo / moped s pedali
2. glasb. vzvod pri nekaterih glasbilih za podaljšanje, utišanje zvoka ali za intonacijo, ki se uravnava z nogo: pritisniti, spustiti pedal / desni, levi pedal pri klavirju
// nožna klaviatura pri orglah: pedal in manual
● ekspr. cele popoldneve poganja, vrti pedale se vozi s kolesom; pog. naslonil se je na sedež in pritisnil na pedal za plin začel hitro voziti
SSKJ²
pedálar -ja m (ȃ)
pog. kolesar: cesta je bila polna pedalarjev
SSKJ²
pedálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pedal: pedalne tipke / pedalni ton ton, navadno v basovski legi, ki zveni vzporedno z drugimi toni
SSKJ²
pedalín tudi pedalíno -a m (ȋ)
manjše vodno vozilo na nožni pogon, navadno iz plastične mase: najeti pedalin; dvosedežni pedalin; izposoja pedalinov; kanu in pedalin
SSKJ²
pedalíranje -a s (ȋ)
glagolnik od pedalirati: enonožno pedaliranje; lahkotno, počasno pedaliranje; visoka frekvenca pedaliranja; tehnike pedaliranja; maksimalen izkoristek pri pedaliranju / zgodovina pedaliranja
SSKJ²
pedalírati -am nedov. (ȋ)
pritiskati na pedale kolesa: vaditelj mu je pokazal, kako naj pedalira; pedalirati hitro, močno, počasi
// ekspr. voziti se s kolesom: pedalirati po cesti, gozdni poti / pedalirati v moški kategoriji tekmovati na kolesu
SSKJ²
pedánj -a m (ȃ)
zastar. ped, pedenj: pedanj visoka trava / dobro so izrabili vsak pedanj zemlje
SSKJ²
pedánt in pedànt -ánta m (ā á; ȁ á)
ekspr. zelo natančen človek: bil je velik pedant
SSKJ²
pedánten -tna -o prid.(ȃ)
zelo natančen: pedanten človek; bil je zelo pedanten / pedanten red
    pedántno prisl.:
    pedantno opravljati delo
SSKJ²
pedanteríja -e ž (ȋ)
ekspr. zelo velika natančnost: njegova natančnost vodi že v pedanterijo / profesorska pedanterija
SSKJ²
pedántičen -čna -o prid. (á)
star. pedanten: pedantičen človek / pedantičen red; pedantična natančnost
    pedántično prisl.:
    pedantično opravljati delo
SSKJ²
pedántka -e ž (ā)
ekspr. zelo natančna ženska: ne bodi taka pedantka
SSKJ²
pedántnost -i ž (ȃ)
zelo velika natančnost: očitati komu pedantnost
SSKJ²
pedántski -a -o prid.(ā)
nanašajoč se na pedante: pedantsko mišljenje / pedantska natančnost
    pedántsko prisl.:
    pedantsko opravljeno delo
SSKJ²
pedántstvo -a s (ā)
nav. ekspr. zelo velika natančnost: pedantstvo pri delu / s pravim pedantstvom izpolnjevati naloge
SSKJ²
pedél -a m (ẹ̑)
nekdaj kdor opravlja pomožna dela v upravi, zlasti na univerzi: poklicati pedela; iti v spremstvu pedela
SSKJ²
pédenj -dnja m (ẹ̄)
1. nekdaj dolžinska mera, približno 20 cm: štiri pednje dolga palica / pedenj visoka trava; za pedenj visok; bil je dober pedenj od tal / obseči kaj s pednjem ene roke
2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: priboriti smo si morali vsak pedenj zemlje
SSKJ²
pédenjčlôvek in pédenj člôvek -éka [pedənjčlovek] m (ẹ̄-ó ẹ̄-ẹ́)
ed., star. zelo majhen človek: pravljica o pedenjčloveku / Pedenj-človek, laket-brada izkusila bi se rada (F. Levstik)
SSKJ²
péder -dra m (ẹ́) slabš.
gej, homoseksualec: označiti koga za pedra
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pederást -a m (ȃ)
moški, ki čuti spolno nagnjenje do dečkov: biti pederast
// slabš. gej, homoseksualec: geje je označeval s pederasti
SSKJ²
pederástičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na pederaste ali pederastijo: pederastično nagnjenje / pederastično dejanje
SSKJ²
pederastíja -e ž (ȋ)
spolna nagnjenost moškega do dečkov: antične pederastije ne bi smeli označevati s sodobnim pojmom biseksualnosti
// slabš. gejevstvo, homoseksualnost: roman obravnava tabuizirane teme, kot sta pederastija in druge spolne prakse
SSKJ²
pediáter -tra m (á)
zdravnik specialist za pediatrijo: pomanjkanje pediatrov
SSKJ²
pediátričen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na pediatrijo: pediatrična klinika / pediatrična dežurna služba
SSKJ²
pediatríja -e ž (ȋ)
proučevanje in zdravljenje otroških bolezni: pediatrija in gerontologija / razvoj pediatrije
SSKJ²
pediátrinja -e ž (á)
zdravnica specialistka za pediatrijo: znana pediatrinja
SSKJ²
pedíc -a m (ȋ)
nav. mn., zool. metulji, katerih ličinke se premikajo z ukrivljanjem trupa navzgor, Geometridae: veliki zimski pedic
SSKJ²
pedigré -êja m (ẹ̑ ȇ)
1. zapis podatkov o plemenskih živalih glede na lastnosti, prednike in potomce; rodovnik: lipicanec s pedigrejem; ima zavetišče za pse s pedigrejem
2. dosedanji dosežki in priporočila, reference: igralski, politični pedigre / ekspr. ljudje s strankarskim pedigrejem
SSKJ²
pedíkati -am nedov. (ī)
oglašati se z glasom petpedi: na polju pedika prepelica
SSKJ²
pedikêr -ja m (ȇ)
kdor se poklicno ukvarja s pedikuro: izučiti se za pedikerja / iti k pedikerju
SSKJ²
pedikêrka -e ž (ȇ)
ženska, ki se poklicno ukvarja s pedikuro: biti pedikerka
SSKJ²
pedikêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na pedikerje ali pedikuro: pedikersko delo / pedikerski salon
SSKJ²
pedikírati -am nedov. in dov. (ȋ)
strokovno urejevati nohte na nogi: pedikirati koga / pedikirati nohte
// urejevati nohte na nogi sploh: po kopanju se je še pedikirala
SSKJ²
pedikúra -e ž (ȗ)
glagolnik od pedikirati: skrbno opravljena pedikura / pedikura nohtov, žuljev
SSKJ²
pednjáti -ám nedov. (á ȃ)
zool. premikati se z ukrivljanjem trupa navzgor: gosenica pednja po veji
SSKJ²
pedocentrízem -zma m (ī)
ped. pedagoška smer, po kateri je otrok središče izobraževalnega in vzgojnega procesa:
SSKJ²
pedofíl -a m (ȋ)
kdor čuti spolno nagnjenje do otrok: občutja pedofilov
// kdor spolno zlorablja otroke iz takega nagnjenja: register pedofilov; objava seznamov obsojenih pedofilov odpira številna pravna in etična vprašanja; žrtve pedofilov
SSKJ²
pedofilíja -e ž (ȋ)
spolna nagnjenost do otrok: obravnave pedofilije; pedofilija in spolne zlorabe
// spolna zloraba otrok iz take nagnjenosti: biti obtožen, osumljen pedofilije; problem pedofilije; pedofilija in nasilje v družinah
SSKJ²
pedofílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pedofile ali pedofilijo: pedofilski zločini; pedofilsko nagnjenje / pedofilska mreža, veriga / pedofilska afera
Število zadetkov: 97669